Ruski predsednik je ponovil, da mora Nato resno vzeti zahteve Moskve po varnostnih zagotovilih, da bi se izognil konfliktom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je treba okrepiti diplomatska prizadevanja za rešitev ukrajinske krize, kar je signal, da je Moskva morda pripravljena razpravljati o načinih, kako se znebiti nevarnosti vojne v Evropi.

Po nedeljskem klicu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je Putin obtožil Nato, da v Ukrajino "črpa sodobno orožje in strelivo".

Telefonski pogovor je potekal dva tedna po tem, ko je Macron odšel v Moskvo, da bi Putina prepričal, naj se vzdrži pošiljanja vojakov, zbranih na meji v Ukrajino.

V izjavi Kremlja je zapisano, da sta se Putin in Macron pogovarjala o dobavi orožja in streliva s strani Natovih držav Ukrajini, kar po Kremlju potiska Kijev k "vojaški rešitvi" proti separatistom na vzhodu države.

"Zaradi tega trpijo civilisti ..., ki se morajo evakuirati v Rusijo, da bi se izognili intenzivnejšemu obstreljevanju," so sporočili iz Kremlja.

Dodalo je: "Predsedniki menijo, da je pomembno okrepiti prizadevanja za iskanje rešitev z diplomatskimi sredstvi."

Putin in Macron sta se strinjala, da bi ta prizadevanja morali izvajati zunanji ministri in predstavniki Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine, ki sestavljajo pogajalsko skupino za Normandijo.

'Napeto in naloženo'

Ruski voditelj je Macronu povedal, da bi morale zahodne države dati konkretne in po točkah odgovore na zahteve, ki jih je Moskva postavila decembra lani, da omeji vlogo Zahoda v vzhodni Evropi in nekdanjih sovjetskih državah.

"Vladimir Putin je ponovil, da morata ZDA in Nato resno vzeti ruske zahteve po varnostnih zagotovilih," je zapisano v izjavi Kremlja.

Pavel Felgenhauer, ruski vojaški analitik, je dejal, da so ruske sile "napete in napolnjene ter pripravljene za odhod", vendar je dodal, da "ali je politična klima dobra za to - nisem tako prepričan".

»Macron poskuša nekaj narediti, vendar je težava v tem, da ne more zares pritiskati na Rusijo, če tega noče storiti … in ne more pritiskati tudi na Združene države. Njegovo posredovanje torej ni zelo kvalificirano,« je dejal Felgenhauer.

Rusija je podaljšala vojaške vaje v bližini severnih ukrajinskih meja ob povečanem strahu, da bi lahko dvodnevno obstreljevanje vzdolž stične črte med vojaki in separatisti, ki jih podpira Rusija, na vzhodu Ukrajine povzročilo invazijo. Ukrajinski predsednik je pozval k premirju.

Vaje so se prvotno končale v nedeljo, v Belorusijo pa so pripeljale precejšen kontingent ruskih sil. Prisotnost ruskih vojakov je vzbujala zaskrbljenost, da bi jih lahko uporabili za napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, mesto s približno tremi milijoni prebivalcev, manj kot tri ure vožnje stran.

Nato ocenjuje, da je v Belorusiji 30.000 ruskih vojakov.

'Intenzivno diplomatsko delo'

Zahodni voditelji so opozorili, da je Rusija pripravljena napasti svojo sosedo, ki jo na treh straneh obkroža približno 150.000 ruskih vojakov, vojaških letal in opreme. Rusija je v soboto izvedla jedrske vaje, kot tudi konvencionalne vaje v Belorusiji, ob obali Črnega morja pa še potekajo pomorske vaje.

Visoki uradnik Evropske unije Charles Michel je dejal: »Ostaja veliko vprašanje: ali Kremelj želi dialog? Ne moremo večno ponuditi oljčne vejice, medtem ko Rusija izvaja raketne preizkuse in še naprej zbira vojake,« je dejal Michel, predsednik Evropskega sveta.

V telefonskem pogovoru, ki je trajal 105 minut, so iz Macronovega urada sporočili, da sta se on in Putin strinjala, da sta "potreba dati prednost diplomatski rešitvi trenutne krize in narediti vse, da jo dosežemo", sta dodala francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in njegov ruski kolega. Sergej Lavrov se bo srečal "v prihodnjih dneh".

Putin in Macron sta dejala, da bosta "intenzivno delala", da bi omogočila tristranski kontaktni skupini, ki vključuje Ukrajino, Rusijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, da se sestane "v naslednjih nekaj urah z namenom, da se vse zainteresirane strani zavežejo do premirja na stični črti« v vzhodni Ukrajini, kjer se vladne enote in proruski separatisti soočajo drugim.

"Intenzivno diplomatsko delo bo potekalo v prihodnjih dneh," so sporočili iz Macronovega urada, v francoski prestolnici pa bodo potekala več posvetovanj.

Biden se bo s Putinom srečal "kadar koli"

Macron in Putin sta se tudi dogovorila, da se morajo pogovori med Rusijo, Ukrajino, Francijo in Nemčijo nadaljevati za izvajanje tako imenovanega protokola iz Minska, ki je leta 2014 že pozival k premirju v vzhodni Ukrajini.

Oba sta se tudi strinjala, da si bosta prizadevala za "sestanek na visoki ravni z namenom opredelitve novega mirovnega in varnostnega reda v Evropi", so sporočili iz Macronovega urada.

Ameriški predsednik Joe Biden se je medtem pripravljen srečati s Putinom "kadarkoli", da bi preprečil vojno v Ukrajini, pravi njegov visoki diplomat."Dokler se tanki dejansko ne zakotalijo in letala ne letijo, bomo izkoristili vsako priložnost in vsako minuto, ki jo moramo videti, ali lahko diplomacija še vedno odvrne predsednika Putina od tega," je za CNN povedal državni sekretar Antony Blinken.

Pozneje je za Face the Nation na CBS povedal, da je Biden "zelo jasno povedal, da se je pripravljen srečati s predsednikom Putinom kadar koli in v kakršni koli obliki, če bi to lahko pomagalo preprečiti vojno".

Po navedbah Bele hiše sta se voditelja nazadnje po telefonu pogovarjala 12. februarja.

Blinken je v intervjuju za NBC Meet the Press dodal: »Pred dnevi sem se obrnil na zunanjega ministra Lavrova in predlagal, da se srečamo prihodnji teden v Evropi, da vidimo, ali lahko nadaljujemo pogovore, ki bi nam omogočili preprečiti vojno in obravnavati varnostne pomisleke. ki jih imamo vsi – ZDA, Evropa in Rusija v tem pogovoru.

"Vrnil se je in rekel: 'Ja, da se srečamo.' In mi smo se odzvali in rekli, da je srečanje nastavljeno - pod pogojem, da medtem ne napadete Ukrajine."

bbabo.Net