DOHA - Iran je v ponedeljek naznanil "znaten napredek" v pogovorih o oživitvi zastalega dogovora o svojem jedrskem programu, a je predsednik Ebrahim Raisi ob svojem prvem obisku zalivske države znova vztrajal, da morajo ZDA odpraviti svoje moteče sankcije.
Iranski ultrakonservativni voditelj, osebna tarča sankcij ZDA, je spregovoril pred vrhom držav izvoznic zemeljskega plina v Katarju. Vrh bo potekal v ozadju naraščajočih napetosti v Ukrajini in poročanju o napredku pri ponovni vzpostavitvi dogovora, ki omejuje iranski jedrski program.
Združene države pod nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom so leta 2018 odstopile od sporazuma iz leta 2015, češ da ni dovolj trd pri omejevanju iranskih orožarskih ambicij. Teheran je vedno zanikal, da bi iskal atomsko bombo.
Toda večmesečna pogajanja na Dunaju so obe strani približala novemu dogovoru.
Iransko zunanje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da je bil dosežen "bistven napredek" in da se je število nerešenih ovir "znatno zmanjšalo".
"Ampak težave, ki ostajajo, so najtežje, najtežje in najresnejše za reševanje," so dodali.
V avstrijski prestolnici od novembra potekajo pogovori o oživitvi skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA), v katerega neposredno sodelujejo Velika Britanija, Kitajska, Francija, Nemčija in Rusija ter posredno ZDA.
Po prihodu v Doho in srečanju s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom al-Thanijem, tesnim zaveznikom ZDA, ki je obe strani spodbujal k zmanjšanju razhajanj, se je Raisi znova usmeril proti ameriškim sankcijam, ki so opustošile gospodarstvo njegove države.
- "Odpravite glavne sankcije" -
"Združene države morajo pokazati željo po odpravi glavnih sankcij," je dejal.
"Za dosego dogovora je treba zagotoviti interese iranskega ljudstva, zlasti odpravo sankcij, (dati) močno jamstvo in končati dosjeje političnega značaja."
Raisi je bil leta 2019 imenovan v sankcije ameriškega ministrstva za finance, preden je lani postal predsednik. Potovanje v Katar je šele njegovo četrto v tujini, odkar je avgusta prevzel funkcijo.
Katar je iranski jedrski spor dodal na svoj seznam diplomatskih žarišč, kjer je prevzel vlogo posrednika v zakulisju, emir pa je pozval k dodatnemu dialogu za rešitev obračuna.
Ta mesec je katarski zunanji minister šeik Mohammed bin Abdulrahman al-Thani odšel na nenapovedan obisk v Teheran, potem ko se je emir v Washingtonu srečal s predsednikom ZDA Joejem Bidenom.
Sankcije so močno prizadele iranske prihodke od nafte in plina in teheranska vlada si želi pridobiti nove naložbe in kupce.
Na vrhu izvoznikov so prevladovale napetosti v Ukrajini, ki so dvignile cene, in bojazen Evrope, da bi se lahko zmanjšale njene dobave ruskega plina.
Združene države so od Katarja zahtevale, da pomaga Evropi s pripravo nujnih zalog, če se ukrajinska kriza poslabša.
Toda države proizvajalke pravijo, da ne bodo mogle zagotoviti znatnih količin nadomestnega plina, če sankcije proti Rusiji res vplivajo na Zahodno Evropo.
Raisiju in katarskemu emirju se bosta na torkovem vrhu pridružila še alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune ter premier Trinidada in Tobaga Keith Rowley. Sodelovali bodo tudi ministri za energetiko ostalih sedmih članov foruma, med katerimi je tudi Rusija.
Ministri iz 11-članske skupine so se sestali v ponedeljek, da bi potrdili izjavo na vrhu, za katero so analitiki industrije predvidevali, da se bo dotaknila pomanjkanja rezervnih zalog, ki bi lahko pomagale Evropi, kjer potrošniki že plačujejo rekordne cene za plin.
Katar in druge države so vztrajale, da so potrebne ogromne naložbe v plinsko infrastrukturo in da potrebujejo gotovost dolgoročnih pogodb, da bi lahko zagotovile dobavo v Evropo.
Evropska unija se je dolgo upirala 10, 15 in 20-letnim pogodbam, ki so jih podpisali drugi veliki kupci za katarski plin, med katerimi so Kitajska, Japonska in Južna Koreja.
bbabo.Net