Novice

Putin kljub Zahodu ukaže vojake v ukrajinske uporniške regije

MOSKVA: Predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek ukazal ruske čete v dve uporniški regiji v Ukrajini, ki ju podpira Moskva, s čimer je kljuboval grožnjam Zahoda s sankcijami, kar bi lahko sprožilo potencialno katastrofalno vojno s Kijevom.

Hrvaška bo do leta 2030 v železniško infrastrukturo vložila 3,5 milijarde evrov – minister za promet

Vodja Kremlja je pred tem priznal neodvisnost dveh območij ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, ki jih držijo uporniki, s čimer je utrl pot operaciji za napotitev dela potencialnih invazij, ki jih je zbral po državi.

Putin je v dveh uradnih odlokih obrambnemu ministrstvu naročil, naj prevzame "funkcijo ohranjanja miru" v regijah Doneck in Lugansk. V istih dokumentih je Putin svojemu zunanjemu ministrstvu tudi naročil, naj "vzpostavi diplomatske odnose" z "republikami".

Priznanje odcepljenih republik, ki tvorijo enklavo, ki jo od leta 2014 držijo uporniki, ki jih podpira Rusija, je sprožilo mednarodno obsodbo in obljubo ciljno usmerjenih sankcij ZDA in Evropske unije – s širšim paketom gospodarskih kazni, ki bo prišel v dogodek invazije.

Po navalu klicev so ameriški predsednik Joe Biden, francoski Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz opozorili, da moskovski gambit "ne bo ostal brez odgovora".

Ameriški voditelj je ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu obljubil tudi, da je Washington zavezan "ozemeljski celovitosti Ukrajine".

V Kijevu je Zelensky sklical sejo svojega sveta za nacionalno varnost in naj bi imel govor pozneje ponoči.

Prej je Putin v pogosto jeznem 65-minutnem televizijskem nagovoru iz njegove pisarne v Kremlju kritikoval rusko nekdanjo sovjetsko sosedo Ukrajino kot propadlo državo in "marioneto" Zahoda ter večkrat namigoval, da je v bistvu del Rusije.

Obtožil je oblasti v Kijevu, da preganjajo rusko govoreče ljudi in da pripravljajo "blitzkrieg" proti odcepljenim regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

"Glede na tiste, ki so prevzeli in imajo oblast v Kijevu, zahtevamo takojšen konec njihovih vojaških operacij," je dejal Putin.

"V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljevanje prelivanja krvi v celoti na vesti režima na oblasti v Ukrajini."

Putin je dejal, da je treba sprejeti "zelo prepozno odločitev, da takoj prizna neodvisnost" obeh regij.

EU se bo odzvala s sankcijami

S priznanjem se dejansko konča že tako majav mirovni načrt v separatističnem konfliktu, ki traja od leta 2014, potem ko je Moskva priključila Krim Ukrajini, in je povzročilo več kot 14.000 mrtvih.

Rusija bo zdaj napotila vojake s podporo separatističnih uradnikov, Ukrajina pa bo morala zdaj bodisi sprejeti izgubo velikega dela ozemlja ali pa se bo soočila z oboroženim spopadom proti svoji bistveno močnejši sosedi.

Ta poteza je takoj požela obsodbo na Zahodu, premier Boris Johnson jo je označil za "flagrantno kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine", zunanja ministrica Liz Truss pa je izjavila: "Jutri bomo napovedali nove sankcije Rusiji."

Šefa EU Ursula von der Leyen in Charles Michel sta obljubila, da se bo blok "odzval s sankcijami proti tistim, ki so vpleteni v to nezakonito dejanje".

Putin je v Varnostnem svetu v začetku ponedeljka dejal, da "ni obeti" za mirovni sporazum iz Minska iz leta 2015, katerega cilj je rešitev ukrajinskega konflikta.

"Zelo velika grožnja" Rusiji

In jasno je povedal, da so vložki večji od Ukrajine, katere prizadevanja za pridružitev Natu in Evropski uniji so močno razjezila Moskvo.

"Uporaba Ukrajine kot instrumenta konfrontacije z našo državo za nas predstavlja resno, zelo veliko grožnjo," je dejal Putin.

Dramatično srečanje – Putin je sam sedel za mizo, medtem ko so ga z govornice izmenično nagovarjali šefi njegove vlade, vojske in varnosti – je prišlo po tednih napetosti med Moskvo in Zahodom zaradi Ukrajine.

Zahodni voditelji opozarjajo, da Rusija načrtuje invazijo na svojo prozahodno sosedo, potem ko je na njenih mejah zbrala več kot 150.000 vojakov, trditev, ki jo je Moskva večkrat zanikala.

Napetosti so se v zadnjih dneh povečale po izbruhu močnega granatnega ognja na vzhodni fronti Ukrajine s separatisti in nizu prijavljenih incidentov na meji z Rusijo.

Ukrajinski uradniki so sporočili, da sta v ponedeljek v obstreljevanju vasi na fronti umrla dva vojaka in civil.

V enem od najbolj potencialno nevarnih dogodkov je Moskva trdila – na besno zanikanje Kijeva –, da so njene sile prestregle in ubile pet ukrajinskih diverzantov, ki so se infiltrirali na rusko ozemlje, in obtožila Ukrajino, da je obstreljevala mejno postojanko.

Po podatkih ameriških obveščevalnih služb je Moskva v zadnjih tednih okoli ukrajinskih meja v Belorusiji, Rusiji, na Krimu in v Črnem morju množila invazijske sile vojakov, tankov, raketnih baterij in vojaških ladij.

Putin kljub Zahodu ukaže vojake v ukrajinske uporniške regije