Evropska unija je pripravljena sprejeti nadaljnje ukrepe proti Rusiji, če bo še naprej stopnjevala krizo, je v torek opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Von der Leyen je v izjavi dejala, da so države članice EU dale politično soglasje k novemu paketu sankcij proti Rusiji, potem ko je priznala neodvisnost ukrajinskih regij Doneck in Lugansk.
Paket vsebuje številne "umerjene ukrepe", ki so usmerjeni v banke, ki financirajo ruski vojaški aparat in prispevajo k destabilizaciji Ukrajine.
Prav tako prepoveduje trgovino med obema odcepljenima regijama in EU, kot je to storil s Krimom leta 2014, in omejuje zmožnost ruske vlade za zbiranje kapitala na finančnih trgih EU.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer podpisal odloke o priznavanju neodvisnosti dveh samooklicanih regij v Donbasu na vzhodu Ukrajine kot "Ljudska republika Lugansk" in "Ljudska republika Doneck".
Rusija je z bojem za izvajanje sporazuma iz Minska iz leta 2015 naredila vse, da bi ohranila ozemeljsko celovitost Ukrajine, a so se vsa prizadevanja končala zaman, je v ponedeljek dejal Putin.
Varnostna kriza je nastala zaradi širitve Nata na vzhod, ki je privedla do izgube medsebojnega zaupanja z Rusijo, je opozoril.
Po besedah Josepa Borrella, visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, paket vključuje sankcije proti 351 poslancem ruske državne dume, ki so glasovali za priznanje obeh regij.
EU bo ciljala tudi na 27 posameznikov in subjektov, ki igrajo vlogo pri spodkopavanju ali ogrožanju ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, je dejal.
Poleg tega so sankcije usmerjene v zmožnost ruske države za dostop do kapitalskih in finančnih trgov ter storitev EU.
"Če bo Rusija še naprej stopnjevala to krizo, ki jo je ustvarila, smo pripravljeni sprejeti nadaljnje ukrepe kot odgovor," je dejala von der Leyen.
Von der Leyen je o kontroverznem plinovodu Rusija-Nemčija Severni tok 2 dejala, da meni, da ima nemška vlada "popolnoma prav", da je ustavila projekt, ki ga je treba oceniti glede na varnost oskrbe z energijo za vso Evropo.
»Ta kriza kaže, da je Evropa še vedno preveč odvisna od ruskega plina. Diverzificirati moramo svoje dobavitelje in množično vlagati v obnovljive vire energije. To je strateška naložba v našo energetsko neodvisnost,« je dejala.
Konflikt na vzhodu Ukrajine se je začel aprila 2014 s spopadi med ukrajinskimi vladnimi enotami in lokalnimi oboroženimi skupinami, ki so zavzele več mest.
S posredovanjem svetovne skupnosti sta obe strani v beloruski prestolnici Minsku septembra 2014 oziroma februarja 2015 dosegli sporazum o premirju.
Rusija je iskala Natovo jamstvo za zaustavitev širitve na vzhod. Vendar pa je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna zavzela trdo stališče proti Rusiji in podprla prizadevanja Ukrajine, da se pridruži vojaškemu zavezništvu, ki ga vodijo ZDA, in povečala njeno vojaško pomoč Ukrajini, kar je ponovno stopnjevalo napetosti v regiji.
Razmere na vzhodu Ukrajine se od 17. februarja poslabšujejo, saj so se ukrajinska vlada in lokalne oborožene skupine med seboj krivile za izstrelitev agresivnega bombardiranja. ■
bbabo.Net