Zahodne države so se na rusko priznanje neodvisnosti DNR in LNR odzvale ne le z osebnimi in gospodarskimi sankcijami, temveč so prekinile tudi politične in diplomatske stike z Moskvo. V Washingtonu in Parizu so opustili zamisel o izvedbi vrha z udeležbo Ruske federacije, ameriški državni sekretar in francoski zunanji minister sta odpovedala srečanja z ruskim zunanjim ministrom. Medtem je Rusija že postavila ostre nove zahteve: in čeprav so tokrat naslovljene neposredno na Ukrajino, brez sodelovanja Zahoda, je malo verjetno, da bo mogoče preprečiti nadaljnje stopnjevanje.

Sankcije in še ni pogajanj

ZDA, Evropska unija, Velika Britanija, Kanada in številne druge države so se na rusko priznanje neodvisnosti Ljudske republike Doneck in Lugansk predvidljivo odzvale z ostro obsodbo in sankcijami , osebne in gospodarske. Prizadeli so predvsem uradnike, projekt Severni tok 2, več državnih bank in njihovih hčerinskih družb ter državni dolg Ruske federacije. Hkrati je bilo objavljeno, da je to le "prvi del" pripravljenih omejitev, in če bo Rusija naredila nadaljnje korake, ki kršijo ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, bo sledila naslednja "tranša" sankcij.

Hkrati so ZDA in njihove evropske zaveznice sporočile, da ne obupajo nad poskusi reševanja krize s pogajanji. "Še je čas, da preprečimo, da bi se razmere razvijale po najslabšem scenariju," je dejal ameriški predsednik Joe Biden in napovedal nove protiruske sankcije. "ZDA, njihovi zavezniki in partnerji ostajajo odprti za diplomacijo, če bo resno.”

Toda kako natančno si ZDA predstavljajo nadaljnjo interakcijo z Rusijo na tej stopnji, še vedno ni jasno.

Zadnjih nekaj mesecev je zaznamovala gostota političnih in diplomatskih stikov med Moskvo in zahodnimi prestolnicami brez primere. Od novega leta se je ruski predsednik Vladimir Putin sedemkrat sam pogovarjal s francoskim voditeljem Emmanuelom Macronom, tako po telefonu kot osebno. Še tik pred razglasitvijo priznanja samooklicanih republik so bili francoski diplomati veseli, da je njihovemu predsedniku uspelo prepričati voditelje ZDA in Rusije, naj najprej pripravijo dvostranski vrh, nato pa skličejo večstranski vrh, na katerem bi razpravljali o novem miru in stabilnosti v Evropi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov naj bi se o tej temi pogovarjal z ameriškim kolegom Anthonyjem Blinkenom v Ženevi 24. februarja, nato pa 25. februarja odletel v Pariz na pogovore s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom.

Toda potem, ko je Rusija priznala DPR in LNR, so vsi ti načrti propadli. Anthony Blinken je dejal, da ne vidi smisla v srečanju s Sergejem Lavrovom. Bela hiša je dodala, da se Joe Biden ne namerava več srečati z Vladimirjem Putinom. Zavrnil srečanje s Sergejem Lavrovom in Jean-Yvesom Le Drianom. Elizejska palača je jasno povedala, da ni več govora o pripravi kakršnih koli vrhov.

Nazaj na novice »

Rusija krepi pritisk

Kako dolgo bo trajala ta pogajalska pavza, še ni jasno. Eno je jasno: ruske oblasti se pri tem ne nameravajo ustaviti. To nedvoumno izhaja iz izjav Vladimirja Putina. Prvič, dejal je, da je Rusija priznala DPR in LNR znotraj meja »donecke in luganske regije v času, ko sta bili del Ukrajine«. Ob tem predsednik Ruske federacije ni navedel, kako natančno nameravajo nove republike oziroma Moskva doseči nadzor nad obsežnimi ozemlji teh regij, ki jih zdaj nadzoruje Kijev. "Pričakujemo, da bodo vsa sporna vprašanja rešena med pogajanji med sedanjimi kijevskimi oblastmi in vodstvom teh republik," je le dejal Vladimir Putin. "Na žalost v tem trenutku razumemo, da je to nemogoče, saj obstajajo sovražnosti. se še vedno nadaljujejo, poleg tega pa se nagibajo k poslabšanju. Upam pa, da bo tako tudi v prihodnje."

Drugič, predsednik Ruske federacije je zahteval, da Ukrajina in druge države priznajo legitimnost pridružitve Krima Rusiji. »Nihče, s pištolo ali pod bajoneti, ni mogel pognati ljudi na volišča (na referendum na Krimu.—). Prišli so prostovoljno in se odločili, da se ponovno združijo z Rusijo. In to odločitev je treba spoštovati. Če se tisti, ki se tako ali drugače prepirajo, še vedno štejejo za demokratične države, morajo to sčasoma priznati,« je utemeljil svojo zahtevo.

Tretjič, Vladimir Putin je Ukrajino pozval, naj opusti svoje težnje po vstopu v Nato in razglasi nevtralnost. In končno, četrtič, predsednik Ruske federacije je zahteval, da se Ukrajina postane "demilitarizirana" država in to točko označil za glavno. "To je edini dejavnik, ki ga je mogoče objektivno nadzorovati in na katerega se lahko odzovemo," je dejal. "Ostalo je prevrnjeno z danes na jutri, v katero koli smer."

V Kijevu so te zahteve dokončno zavrnili. Ukrajinski premier Denys Shmygal je dejal, da so "v nasprotju z izbiro ukrajinske družbe".Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice »

Ukrajina se je postavila na vojaške noge

Medtem se Ukrajina aktivno pripravlja na obrambo. Začetek izvajanja mobilizacijskega scenarija je bila v sredo sprejeta odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo (NSDC) o uvedbi izrednih razmer po vsej državi, razen v regiji Doneck in Lugansk, kjer že velja poseben režim. sile v povezavi s sovražnostmi.

Istega dne je predsednik Volodimir Zelenski podpisal odlok o vpoklicu rezervistov v vrste oboroženih sil Ukrajine (AFU). Na razpis so vključene osebe od 18 do 60 let. Kot so sporočili iz ukrajinskega generalštaba, "bodo to tako častniki kot častniki, podčastniki." Predvideva se, da se bo v oborožene sile Ukrajine pridružilo 36 tisoč ljudi. Vendar pa oblasti Ukrajine še ne menijo, da je treba napovedati splošno mobilizacijo. "Hitro moramo dokončati ukrajinsko vojsko in druge vojaške formacije," je pojasnil predsednik Zelensky.

O uvedbi vojnega stanja še ni govora. Sekretar NSDC Aleksej Danilov je ta ukrep označil za preuranjenega, vendar je zagotovil, da bodo oblasti v primeru ruske invazije takoj sprejele ta korak.

Poleg tega je v sredo Verkhovna Rada potrdila predlog zakona o "vojnem proračunu". Zakon bo veljal tri mesece in bo vladi omogočil, da po posvetovanju s predsednikom prerazporedi vso vojaško porabo brez odobritve parlamenta.

Ob tem je ukrajinsko zunanje ministrstvo "v zvezi s krepitvijo ruske agresije" državljane pozvalo, naj se vzdržijo kakršnih koli potovanj v Rusijo, tiste, ki so že v njej, pa naj nemudoma zapustijo državo. Obstajajo bolj radikalni predlogi, ki so še v obravnavi. Med njimi je osnutek resolucije o prekinitvi diplomatskih odnosov in ustavitvi prometnih povezav z Rusijo ter o zaprtju meje z Rusko federacijo in Belorusijo. Volodimir Zelenski tudi ni izključil uvedbe vizumskega režima z Rusko federacijo.

Poleg tega se razpravlja o korakih, ki so povezani z željo po kaznovanju Rusije, ki si prizadeva za uvedbo strožjih zahodnih sankcij proti njej. "Pričakujemo nadaljnje korake v smislu pritiska na sankcije," je dejal Volodimir Zelenski.

V zvezi s tem je Vrhovna Rada v sredo registrirala osnutke pritožb na ZN, Svet Evrope in OVSE o izključitvi Rusije iz teh organizacij.

Poleg tega, kot je dejal Denis Shmygal, Kijev pripravlja lastne sankcije proti Rusiji, katerih vsebine ni razkril. Hkrati ima Ukrajina, kot je izjavil premier, dovolj rezerv, da prenese tako vojaško kot gospodarsko agresijo. Po njegovih besedah ​​je glavna grožnja gospodarstvu panika. »Naše gospodarstvo in finančni sistem ostajata stabilna. Imamo dovolj rezerv in moči, da se upremo ne le vojaški, temveč tudi gospodarski, trgovinski in energetski agresiji. Za poslabšanje razmer nimamo nobenih ekonomskih razlogov, razen panike,« je dejal Denys Shmyhal in dodal, da so »mednarodni partnerji že zagotovili milijarde dolarjev jamstev in finančne podpore«.

Ob pričakovanju ruske invazije je eden njenih glavnih nasprotnikov v poslovnih krogih, oligarh Rinat Ahmetov, ki ga je predsednik Zelenski obtožil, da je sodeloval pri pripravi državnega udara 1. decembra lani z rusko udeležbo, izjavil, da je pripravljen na podpirati vlado.

"Radimo Ukrajino, verjamemo v Ukrajino in prepričan sem, da bodo Ukrajina in Ukrajinci iz te situacije prišli močnejši," je dejal Rinat Ahmetov, ki se je v sredo vrnil v Kijev iz tujine. »Ne neham vlagati, ampak še naprej vlagam – in to so milijarde dolarjev v ukrajinsko gospodarstvo, v nova delovna mesta in Ukrajina in vsak Ukrajinec bosta imela od tega koristi. Pripravljeni smo pomagati vladi, pripravljeni smo pomagati mestom, kjer je naše podjetje. In kar je najpomembneje, pomagali smo, pomagali in bomo pomagali. Ljudi ne bomo pustili v težavah - to lahko rečem z zaupanjem, «je obljubil.

bbabo.Net