London, - Ekstremni gozdni požari po vsem svetu se bodo do leta 2050 povečali za 30 odstotkov. Indonezijska šotišča, kalifornijski gozdovi in zdaj večina argentinskih mokrišč so uničili skrajni gozdni požari.
Kot je poročal Reuters v sredo (23.2.2022), raziskovalci pravijo, da ta pojav signalizira večje tveganje za prihodnje gozdne požare in nujno potrebo po njihovem preprečevanju.
Ker podnebne spremembe povzročajo suše in kmetje krčijo gozdove, naj bi se število ekstremnih gozdnih požarov v naslednjih 28 letih povečalo za 30 odstotkov. In zdaj so zelo vroča okolja, ki v preteklosti niso bila gorljiva, kot sta arktična tundra in amazonski deževni gozd.
"Opazili smo velik porast nedavnih požarov v severni Siriji, severni Sibiriji, vzhodni Avstraliji in Indiji," je povedal znanstvenik avstralske vlade Andrew Sullivan, urednik poročila, ki so ga v sredo objavili Združeni narodi. Okoljski program (UNEP) in okoljska komunikacijska skupina GRID-Arendal.
Zdaj postopno izginotje hladnih, vlažnih noči, ki so nekoč pomagale gasiti požare, pomeni tudi, da je požare vse težje pogasiti, kaže druga študija, objavljena prejšnji teden v reviji Nature.
Ker so se nočne temperature v zadnjih štirih desetletjih dvigovale hitreje kot dnevne, so raziskovalci odkrili 36-odstotno povečanje števila ur po temi, ki so bile dovolj tople in suhe, da so lahko vzdrževale požar.
"To je požarni mehanizem, ki postaja veliko večji in bolj ekstremen," je povedala Jennifer Balch, glavna raziskovalka študije Nature in direktorica laboratorija Boulder Earth Lab Univerze v Koloradu.
"Izčrpani gasilci ne dobijo pomoči, kar pomeni, da se ne morejo ponovno zbrati in spremeniti strategij za zajezitev požarov," je dodal.
Posledice ekstremnih požarov segajo od izgube in škode do dragih gasilskih odzivov.
Samo v ZDA poročilo UNEP navaja ekonomsko breme gozdnih požarov na 347 milijard USD (4.973 bilijonov Rp) na leto.
Zaradi požarov v Kaliforniji je državna vlada v proračunskih letih 2020–2021 za gašenje požarov porabila približno 3,1 milijarde dolarjev.
Požari, ki divjajo od decembra lani v argentinski provinci Corrientes, so terjali velik davek, ubili divje živali v narodnem parku Ibera, zažgali travinje in živino ter uničili pridelke, vključno z yerba mate, sadjem in rižem.
Izgube že presegajo 25 milijard argentinskih pesosov (41,9 milijarde Rp), pravi The Argentine Rural Society.
Poročilo UNEP poziva vlade, naj ponovno premislijo o porabi za gozdne požare. UNEP priporoča, da države namenijo 45 odstotkov svojega proračuna za preprečevanje in pripravljenost, 34 odstotkov za odzivanje na požare in 20 odstotkov za obnovo.
"V mnogih regijah sveta se velik delež virov uporablja za odzivanje - osredotočajo se na kratkoročno," je dejal Paulo Fernandes, avtor poročila UNEP in znanstvenik za gasilstvo na Universidade of Tras-os-Montes in Alto Douro na Portugalskem.
bbabo.Net