ISLAMABAD: Govorci na četrtkovem seminarju so dejali, da so grozodejstva v Hodžalyju, Kašmirju, Indijskem Gudžaratu, Karnataki in Mjanmaru zločini proti človeštvu.
MUSLIMSKI inštitut in azerbajdžansko veleposlaništvo v Islamabadu sta skupaj organizirala seminar na temo "Genocid in etnično čiščenje: zločin proti človeštvu, 30. obletnica genocida v Khujalyju", je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je tukaj objavil MUSLIMSKI inštitut.
Med govorniki so bili zvezni minister za nacionalno varnost hrane in raziskave Syed Fakhar Imam, zvezni minister za gospodarske zadeve Omar Ayub Khan, Dewan iz Junagadha in predsednik MUSLIMANSKEGA inštituta Sahibzada Sultan Ahmed Ali, veleposlanik Turčije Ihsan Mustafa Yurdakul, veleposlanik Azerbajdžana Khazar Farhadov, in podrektor, Univerza Quaid-e-Azam, prof. dr. Muhammad Ali Shah.
Govorniki so dejali, da je bil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo zaradi Gorskega Karabaha eno najbolj spornih vprašanj dvajsetega stoletja. Armenski nacionalisti zadnjih 200 let sledijo politiki etničnega čiščenja Azerbajdžana. Od leta 1948 do 1953 je bilo iz Armenije deportiranih okoli 150.000 Azerbajdžanov. Podobno je bilo leta 1988 250.000 Azerbajdžanov izgnanih s svojih zgodovinskih ozemelj, s čimer je Armenija ostala enoetnična država. Genocid Hojaly – nepozabna tragedija 20. stoletja – je bil posledica agresivne in zločinske politike Armenije. Nedvomno je bil ta genocid zgodovinski zločin proti človeštvu.
Februarja 1992 so armenske sile domnevno zavzele mesto Khojaly, naseljeno z Azeri. Armenski skrajneži so začeli poboj civilistov v Gorskem Karabahu. V tem poboju je bilo pobitih 613 nedolžnih Azerbajdžanov, od tega 106 žensk in 83 otrok. Osem družin je bilo iztrebljenih. Trajnih invalidov je bilo štiristo šestinsedemdeset ljudi. Skupno je bilo ujetih 1275 ljudi, talcev. Glede na zdravniške preglede, o katerih poročajo mednarodni mediji, je bilo več žrtev pokola, vključno z ženskami, otroci in starimi, ubitih z nenavadno surovostjo, ki jo je celo težko opisati. Kljub armenski okupaciji in genocidu so prebivalci Azerbajdžana ostali neomajni, zaradi armenske agresije leta 2020 pa je ponovno izbruhnila vojna in Armenija je morala po 44 dneh spopada priznati poraz.
Govorci so še dejali, da spomin na mučenike ustvarja stabilnost v narodih. Hkrati je treba izpodbijati pripoved o zatiralcu, sicer grozodejstev v indijskem nezakonito okupiranem Kašmirju (IIOJ&K), Mjanmaru in drugih regijah ni mogoče ustaviti. Podobno je treba storilce genocida v indijskem Gudžaratu in nedavni Karnataki privesti pred sodišče.
Govorci so še poudarili, da moramo dvostranske odnose še okrepiti z medsebojnim sodelovanjem na regionalni in mednarodni ravni ter spodbujanjem dvostranskega sodelovanja na drugih področjih, vključno z vojaškim, izobraževalnim, trgovinskim in drugimi, ob upoštevanju realnosti na terenu.
bbabo.Net