Azerbajdžan (bbabo.net), - Washington, 25. februarja,
Stalni predstavnik Republike Azerbajdžan pri ZN Yashar Aliyev je generalnemu sekretarju ZN poslal pismo v zvezi s 30. obletnico genocida v Hodžalyju, ki so ga zagrešile armenske oborožene skupine februarja 1992.
V pismu naj bi pisalo, da je ta mesec trideseta obletnica največjega pokola, storjenega med armensko agresijo na Azerbajdžan pred 30 leti. Opozoriti je treba, da so armenske čete v noči s 25. na 26. februar 1992, ki so napadle azerbajdžansko mesto Khojaly v regiji Karabah v Azerbajdžanu, ubile 613 civilistov, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. Ranjenih je bilo še 1.000 ljudi, 1.275 prebivalcev mesta je bilo talcev, 150 ljudi je pogrešanih.
O resnosti brutalnih zločinov, storjenih v Hodžalyju, pričajo številni viri, zlasti dokumenti mednarodnih organizacij in rezultati neodvisnih preiskav tujih novinarjev, borcev za človekove pravice in mednarodnih nevladnih organizacij.
Ya.Aliyev ugotavlja, da je bilo med uradno preiskavo, opravljeno v Azerbajdžanu, ugotovljeno, da napadi na civiliste v Khojalyju vsebujejo posebne elemente zločina genocida v smislu mednarodnega prava in da so bili izpolnjeni potrebni pogoji za obstoj obtožb genocid. Žal zločini, storjeni v Khojalyju, niso bili edini: v celotnem obdobju spopada je bilo civilno prebivalstvo mnogih drugih mest in vasi Azerbajdžana podvrženo podobnim grozodejstvom. Nezakoniti napadi na azerbajdžansko civilno prebivalstvo in civilna naselja, jemanje talcev in pridržanje, slabo ravnanje z vojnimi ujetniki in civilnimi priporniki ter njihove usmrtitve po hitrem postopku, etnično čiščenje, obsežno uničenje naselij in civilne infrastrukture, skrunjenje in uničenje Azerbajdžana kulturna in verska dediščina so bile metode in sredstva, ki jih je Armenija med vojno namerno uporabljala za doseganje in utrjevanje svojih vojaških uspehov.
Azerbajdžanski diplomat poudarja, da o obsegu grozodejstev priča tudi dejstvo, da je v zgodnjih devetdesetih letih v zvezi s tem spopadom izginilo več tisoč državljanov Azerbajdžana. Njihovo število je 3890, od tega 719 civilistov. Med temi civilisti je 71 otrok, 267 žensk in 326 starejših. Izginili so v okoliščinah, ki so vzbujale resen strah za njihovo dobro počutje, zlasti glede na očitno krutost, ki so jo pogosto izvajale armenske enote. Od teh pogrešanih oseb je bilo ugotovljeno, da je bilo 872 državljanov Azerbajdžana vzetih bodisi kot vojnih ujetnikov ali talcev, med njimi pa je bilo 605 vojaških oseb in 267 civilistov, od tega 29 otrok, 98 žensk in 112 starejših. V skoraj 30 letih vojne in okupacije ozemlja Azerbajdžana Armenija ni hotela posredovati informacij o pogrešanih osebah ali izvesti preiskave in ugotoviti njihovo usodo.
Kljub premirju, vzpostavljenemu leta 1994, so armenske sile še naprej napadale azerbajdžanske civiliste, ki živijo na drugi strani tako imenovane stične črte. Tako je bilo v obdobju od maja 1994 do septembra 2020 ubitih 31 azerbajdžanskih civilistov in ranjenih 69, nastala je obsežna škoda na hišah, šolah, bolnišnicah in drugih civilnih objektih.
Nadalje stalni predstavnik Azerbajdžana pri ZN ugotavlja, da je bila nadaljevanje sovražnosti jeseni 2020 neposredna posledica Armenskega nespoštovanja mednarodnega prava in ustreznih resolucij Varnostnega sveta, doslednega oviranja mirovnega procesa, poskusov kolonizacije okupiranih ozemelj. Azerbajdžana, vnetljive in bojevite izjave ter nenehne provokacije na terenu. Armenija je tudi tokrat ostala zvesta svoji praksi globokega zaničevanja vojnih zakonov in običajev, izvajala je neposredne in neselektivne napade na azerbajdžanske civiliste in udarila na gosto naseljena območja Azerbajdžana izven konfliktnega območja, kjer ni bilo vojaških ciljev, uporaba težkega orožja in prepovedanih kasetnih bomb na mednarodni ravni ter naključno polaganje min na civilnih območjih.
Pogostost in časovni razpored napadov, vključno s serijo nečloveških nočnih raketnih napadov na stanovanjska območja mest Ganja in Barda, govorijo o jasni nameri in jasnem cilju doseganja največjega možnega števila civilnih žrtev, Y. Aliyev poudarja.Skupno je bil med 27. septembrom in 9. novembrom 2020 ubit 101 azerbajdžanski civilist, vključno z 12 otroki, več kot 400 civilistov je bilo ranjenih, skoraj 84.000 ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, več kot 4.300 zasebnih hiš in stanovanjskih zgradb in več. 500 drugih civilnih objektov je bilo uničenih ali poškodovanih. Dokumentirani so bili tudi primeri usmrtitev ujetih azerbajdžanskih vojakov, oskrunjenja trupel mrtvih azerbajdžanskih vojakov ter mučenja in slabega ravnanja z azerbajdžanskimi vojaki v armenskem ujetništvu. Poleg tega je po prenehanju sovražnosti in koncu vojne umrlo 36 državljanov Azerbajdžana, 165 pa jih je bilo ranjenih zaradi min. Na ozemljih Azerbajdžana, osvobojenih iz okupacije, najdemo prepričljive dokaze o obsežnih, raznolikih in sistematičnih kršitvah mednarodnega prava s strani Armenije. Razsežnosti uničenja, vandalizma in ropanja brez primere so preprosto šokantne. Poleg tega so na teh ozemljih našli množična grobišča civilistov.
Y. Aliyev piše, da Armenija še naprej zanika svojo odgovornost za številne vojne zločine, ki so jih zagrešile njene sile, agenti, uradniki in druge osebe pod njenim vodstvom in nadzorom, ter noče preganjati in kaznovati storilcev ter ponuditi ustrezno odškodnino ali odškodnino za svoje kršitve. To stališče ni naključno, saj so armenske oblasti izmislile nezaslišan koncept "etnične nezdružljivosti" in večkrat dajale ultrarasistične izjave, ki promovirajo idejo armenske superiornosti in vse Azerbajdžane imenujejo "nomadsko pleme". brez zgodovinskih in kulturnih vezi s svojimi deželami.
Štiriinštiridesetdnevna vojna jeseni 2020 je končala politiko agresije, okupacije in etničnega čiščenja, ki jo je vodila Armenija. Nujno je, da mednarodna skupnost vztraja pri privabljanju odgovornih za gnusne zločine, storjene nad civilnim prebivalstvom Azerbajdžana med vojno, kot to zahtevajo pravila mednarodne pravne odgovornosti držav, mednarodno humanitarno pravo, mednarodno pravo človekovih pravic in mednarodno kazensko pravo. Takšna odgovornost mora biti neizogibna posledica storjenih zločinov in nujen pogoj za napredovanje na poti trajnega miru in sprave.
Azerbajdžan je odločen nadaljevati prizadevanja za zagotavljanje pravičnosti ter preprečiti in odpraviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, v skladu s svojo ustavo in zakonodajo, pa tudi z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, kakršno koli grožnjo varnosti in blaginji njenih ljudi ter suverenosti in ozemeljske celovitosti države, ugotavlja Y. Aliyev v zaključku pisma.
Washingtonski urad
bbabo.Net