Bližnji vzhod (bbabo.net), - Na stotine tisoč beguncev iz Ukrajine v sosednje države stiska otroke, v drugi pa stvari. In jih prisrčno pozdravljajo voditelji držav, kot so Poljska, Madžarska, Bolgarija, Moldavija in Romunija.

Čeprav je gostoljubnost pohvaljena, je poudarila tudi velike razlike v obravnavanju migrantov in beguncev z Bližnjega vzhoda in Afrike, zlasti Sirijcev, ki so prišli leta 2015. Nekateri jeziki teh voditeljev so jih motili in jih močno boleče.

"To niso begunci, ki smo jih vajeni ... ti ljudje so Evropejci," je o Ukrajincih v začetku tega tedna novinarjem dejal bolgarski premier Kiril Petkov. "Ti ljudje so inteligentni, so izobraženi ljudje ... To ni begunski val, ki smo ga bili vajeni, ljudje, za katere nismo bili prepričani o njihovi identiteti, ljudje z nejasno preteklostjo, ki bi lahko bili celo teroristi ..."

"Z drugimi besedami," je dodal, "zdaj ni nobene evropske države, ki bi se bojila trenutnega begunskega vala."

Sirski novinar Okba Mohammad pravi, da ta izjava "meša rasizem in islamofobijo".

Mohammad je leta 2018 pobegnil iz rojstnega mesta Daraa. Zdaj živi v Španiji, z drugimi sirskimi begunci pa je ustanovil prvo dvojezično revijo v arabščini in španščini. Povedal je, da ni bil presenečen nad pripombami Petkova in drugih.

Mohammad je opisal občutek déjà vuja, ko je spremljal dogodke v Ukrajini. Tako kot na tisoče Ukrajincev se je moral tudi on zakriti pod zemljo, da bi se zaščitil pred ruskimi bombami. Prav tako se je s težavo vkrcal na prepoln avtobus, da bi pobegnil iz mesta. Na meji so ga tudi ločili od družine.

"Begunec, naj bo evropski, afriški ali azijski," je dejal Mohammad.

Ko gre za Ukrajino, je bila sprememba tona nekaterih najbolj skrajnih evropskih protimigrantskih voditeljev presenetljiva – od "Nobenega ne bomo spustili noter" do "Vse puščamo noter."

Te pripombe je v razmaku treh mesecev podal madžarski premier Viktor Orban. V prvem, decembra, je nagovarjal migrante in begunce z Bližnjega vzhoda in Afrike, ki želijo vstopiti v Evropo preko Madžarske. V drugem, ta teden, je nagovarjal ljudi iz Ukrajine.

In to niso samo politiki. Nekateri novinarji so tudi kritizirani zaradi tega, kako poročajo o ukrajinskih beguncih in jih opisujejo. "To so uspešni ljudje srednjega razreda," je dejal voditelj angleške televizije Al Jazeera. "To očitno niso begunci, ki poskušajo pobegniti z območij na Bližnjem vzhodu ... v severni Afriki. Izgledajo kot katera koli evropska družina, pri kateri bi živeli sosedje."

Kanal se je opravičil, češ da so komentarji neobčutljivi in ​​neodgovorni.

CBS news se je opravičil tudi po tem, ko je eden od njenih dopisnikov dejal, da konflikt v Kijevu ni "kot v Iraku ali Afganistanu, kjer konflikt divja že desetletja. To je razmeroma civilizirano, relativno evropsko" mesto.

Ko je leta 2015 v Evropo prešlo več kot milijon ljudi, je bila podpora beguncem, ki bežijo pred vojnami v Siriji, Iraku in Afganistanu, veliko večja. Seveda so bili tudi trenutki sovražnosti – na primer, ko je bila posneta madžarska snemalec, ki brca in morda spotika migrante ob meji države s Srbijo.

Kljub temu je takrat nemška kanclerka Angela Merkel slavno rekla "Wir schaffen das" ali "To zmoremo", švedski premier pa je državljane pozval, naj "odprejo svoja srca" za begunce.

Prostovoljci so se zbrali na grških plažah, da bi rešili izčrpane družine, ki so na šibkih čolnih prečkale Turčijo. V Nemčiji so jih na železniških in avtobusnih postajah pričakali z aplavzi.

Toda topla dobrodošlica se je kmalu končala, potem ko se države EU niso strinjale glede tega, kako si deliti odgovornost, pri čemer so glavni odpor prihajali iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot sta Madžarska in Poljska. Eno za drugo so vlade po vsej Evropi zaostrile migracijsko in azilno politiko, podvojile nadzor meja in si prislužile vzdevek "Evropa trdnjava".

Ravno prejšnji teden je Visoki komisar ZN za begunce obsodil naraščajoče "nasilje in resne kršitve človekovih pravic" čez evropske meje, zlasti s prstom pokazal na Grčijo.

In lani je na stotine ljudi, predvsem iz Iraka in Sirije, pa tudi iz Afrike, ostalo obtičalo na nikogaršnji zemlji med Poljsko in Belorusijo, ko je EU obtožila beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da je v maščevanje za sankcije zvabil na tisoče tujcev na svoje meje. Takrat je Poljska blokirala dostop humanitarnim skupinam in novinarjem. V mrazu je umrlo več kot 15 ljudi.

Medtem je bila Evropska unija v Sredozemlju močno kritizirana, ker je Libijo financirala za prestrezanje migrantov, ki so poskušali priti do njenih obal, in jih tako pomagala vrniti v zlorabe – in pogosto smrtonosne – centre za pridržanje."Ni se mogoče izogniti vprašanjem o globoko zakoreninjenem rasizmu evropskih migracijskih politik, ko vidimo, kako različni so odzivi nacionalnih vlad in elit EU na ljudi, ki poskušajo doseči Evropo," je Lena Karamanidou, neodvisna raziskovalka migracij in azila v Grčija, so zapisali na Twitterju.

Jeff Crisp, nekdanji vodja politike, razvoja in ocenjevanja pri UNHCR, se je strinjal, da sta rasa in vera vplivali na ravnanje z begunci. Kot marsikoga so ga presenetila dvojna merila.

"Države, ki so bile res negativno naklonjene begunskemu vprašanju in so v zadnjem desetletju zelo otežile EU razvoj skladne begunske politike, so nenadoma dale veliko bolj pozitiven odgovor," je dejal Crisp.

Velik del Orbanovega nasprotovanja migracijam temelji na njegovem prepričanju, da Madžarska za "ohranjanje kulturne homogenosti in etnične homogenosti" ne bi smela sprejemati beguncev iz različnih kultur in različnih ver.

Prav tako so člani poljske konservativne nacionalistične vladajoče stranke dosledno ponavljali Orbanovo razmišljanje o migracijah, da bi zaščitili identiteto Poljske kot krščanskega naroda in zagotovili njeno varnost, trdijo, da bi lahko veliko muslimansko prebivalstvo povečalo tveganje terorističnih groženj.

Toda nobeden od teh argumentov ni bil uporabljen za njihove ukrajinske sosede, s katerimi jih delijo zgodovinske in kulturne vezi. Deli današnje Ukrajine so bili nekoč tudi deli Poljske in Madžarske. Več kot milijon Ukrajincev živi in ​​dela na Poljskem, na stotine tisoč drugih pa je razpršenih po Evropi. V Zahodni Ukrajini živi tudi približno 150.000 etničnih Madžarov, od katerih jih ima veliko madžarskih potnih listov.

"Ni povsem nenaravno, da se ljudje počutijo bolj udobno z ljudmi, ki prihajajo iz bližine, ki govorijo (podoben) jezik ali imajo (podobno) kulturo," je dejal Crisp.

Ker pa se je vse več ljudi trudilo zbežati, ko je Rusija napredovala, se je pojavilo več poročil o tem, da so nebeli prebivalci Ukrajine, vključno z Nigerijci, Indijci in Libanonci, obtičali na meji s Poljsko. Za razliko od Ukrajincev mnogi neevropejci potrebujejo vizume za vstop v sosednje države. Veleposlaništva z vsega sveta so se trudila pomagati svojim državljanom, ki so se trudili priti skozi kaotične mejne prehode iz Ukrajine.

Videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, objavljeni pod oznako #AfricansinUkraine, domnevno prikazujejo, da so afriške študente zadržali pri vkrcanju na vlake iz Ukrajine – da bi naredili prostor za Ukrajince.

Na Poljskem je Ruchir Kataria, indijski prostovoljec, v nedeljo za Associated Press povedal, da so se njegovi rojaki obtičali na ukrajinski strani mejnega prehoda, ki vodi v Medyko na Poljskem. V Ukrajini so jim sprva rekli, naj gredo v Romunijo, ki je na stotine kilometrov stran, je dejal, potem ko so se že dolgo potovali peš do meje in tri dni niso jedli. Končno so v ponedeljek uspeli.

Agencija Združenih narodov za begunce je pozvala "države sprejemnice (naj) še naprej pozdravljajo vse tiste, ki bežijo pred konfliktom in negotovostjo - ne glede na nacionalnost in raso."

bbabo.Net