Nemčija razveljavi svojo prepoved dobave smrtonosnega orožja na konfliktna območja, poveča izdatke za obrambo in ustavi kontroverzni plinski projekt Severni tok 2 v ruski lasti.

Bruselj, Belgija – Veter sprememb je ta teden zapihnil nemško obrambno in energetsko politiko, potem ko je nemška vlada razveljavila prepoved dobave smrtonosnega orožja na konfliktna območja in povečala svoje obrambne izdatke.

Da bi odvrnil konflikt v Ukrajini, je nemški kancler Olaf Scholz napovedal, da bo 100 milijard evrov (113 milijard dolarjev) rezerviranih za vojaške izdatke.

Na posebnem zasedanju v nemškem parlamentu v Berlinu konec tedna je dejal: »Na agresijo [ruskega predsednika Vladimirja] Putina ni bilo mogoče odgovoriti. Z napadom na Ukrajino Putin ne želi le izkoreniniti države s svetovnega zemljevida, uničuje evropsko varnostno strukturo.

Berlin se je strinjal, da bo v Ukrajino poslal 1000 kosov protitankovskega orožja in 500 raket Stinger, da bi odvrnili ruske vojaške sile v Ukrajini.

Preko Nizozemske bo v Ukrajino dostavljenih tudi štiristo protitankovskih raketoplanov. Estonija je pridobila tudi dovoljenje Nemčije za dobavo devetih orožij havbic nemškega porekla v Kijev.

‘Takoj tako naprej’

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob ploskanju odločitvi na Twitterju dejal: »Takoj tako, kancler Olaf Scholz! Protivojna koalicija v akciji!"

Toda do prejšnjega tedna je koalicijska vlada te države sprejela mehkejšo linijo do krize v Ukrajini in kot razlog za njeno omejevalno politiko izvoza orožja navajala krivdo Nemčije zaradi svetovne vojne.

Harry Nedelcu, direktor politike pri Rasmussen Globalu, je povedal, da je do nenadne spremembe v nemški obrambni politiki prišlo zaradi resnosti krize v Ukrajini.

»Putin je v svojem 45-minutnem bizarnem televizijskem govorjenju, ki je poskušal opravičiti svoja dejanja, krivil kogar koli iz Otomanskega cesarstva do [prvega sovjetskega voditelja Vladimirja] Lenina. Zato se morda tukaj spodobi dejansko citirati Lenina, ki je zapisal: »Obstajajo desetletja, ko se nič ne zgodi; in so tedni, ko se zgodijo desetletja,« je dejal Nedelcu.

Ta vojna je bila tako velik premik za evropsko varnost, da je prebudila nemško vlado, da je "v enem tednu naredila popoln preobrat v svoji zunanji in varnostni politiki ter prekinila tradicionalno previdno stališče", je dejal za.

Dr Stefan Meister, strokovnjak za Rusijo pri nemškem svetu za zunanje odnose, je pozdravil Scholzove napovedi: "Mislim, da to novo stališče ne pomeni le konca obdobja [nekdanje nemške kanclerke Angele] Merkel, ampak konec 'Ostpolitik' zadnjih 30 let."

"Ostpolitik" ali Nova vzhodna politika se je začela leta 1969, da bi olajšala odnose med Zvezno republiko Nemčijo (Zahodna Nemčija) in Nemško demokratično republiko (Vzhodna Nemčija).

Možne posledice

Potem ko so ga kritizirali, ker je opazoval krizo od strani, je Scholz na posebnem zasedanju nemškega parlamenta o Ukrajini poudaril tudi, da je Nemčija ena glavnih vojaških držav EU, ki je pripravljena ukrepati.

Zavezal se je, da bo v obrambo vložil več kot 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Stefan Scheller, sodelavec nemškega sveta za zunanje odnose, je dejal, da kanclerka Nemčije ni razglasila za vojaškega voditelja, temveč za zanesljivega partnerja v Evropi.

»Po eni strani vidimo jasno spremembo paradigme nemške varnostne politike s povečanjem izdatkov za obrambo, ki ga nihče ni pričakoval. Po drugi strani so nemške oborožene sile v obžalovalnem stanju,« je povedal za.

»Zagotovo je ironično, da so sedanje vladne stranke, zlasti Socialni demokrati, prve v preteklih zakonodajnih mandatih preprečile ustrezno opremljenost nemških oboroženih sil. A zdi se, da se javnost strinja s sedanjo politiko,« je dejal.

Poleg tega so Nemčijo, ki je eno najmočnejših gospodarstev Nata, v preteklosti tudi kritizirale ZDA, ker je vlagala manj kot 2 odstotka svojega BDP v krepitev obrambnih sporazumov zavezništva.

Nedelcu iz Rasmussen Globala je dejal, da močnejši Nato zahteva več kot le finančne obveznosti.

"Močnejši Nato se bo zgodil šele, ko se bodo države Nata (vključno z Nemčijo) nehale skrivati ​​za institucionalno vztrajnostjo in Ukrajini dale akcijsko pot za članstvo ter pozdravile tudi države, kot sta Švedska in Finska," je dejal za.

Medtem ko Scholzove napovedi prihajajo po tem, ko je spoznal, da ruska invazija na Ukrajino ogroža Nemčijo in celotno povojno ureditev Evrope, je Ivana Stradner, sodelavka American Enterprise Institute, ki se ukvarja z Rusijo in kibernetsko varnostjo, dejala, da nova obrambna drža Nemčije ne bo v resnici ogrozila Putina.

Poudarila je, da bi posledice v bližnji prihodnosti lahko vključevale grožnje v kibernetskem prostoru.»Putin je izgubil veliko zaveznikov v Evropi in Nemčija je bila ena najpomembnejših. Malo dvomim, da se bo Putin maščeval – verjetno asimetrično – v kibernetskem prostoru. To je tipična moskovska knjiga. Uporabljali so ga že prej in EU se mora biti pripravljena braniti in udariti proti kibernetskim provokacijam Moskve,« je dejala za.

Severni tok 2

Poleg tega, da je napovedala novo obrambno dobo, je Nemčija tudi preobrnila svojo energetsko politiko, tako da je ustavila kontroverzni plinski projekt Severni tok 2 v ruski lasti.

Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik in zdaj namestnik predsednika Varnostnega sveta Rusije, je na Twitterju v odzivu na prekinitev zapisal: "Dobrodošli v pogumnem novem svetu, kjer bodo Evropejci zelo kmalu plačali 2000 evrov za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina!"

Kljub temu je nemški gospodarski minister Robert Habeck novinarjem v Dusseldorfu prejšnji teden zagotovil, da je oskrba s plinom v državi varna tudi brez Severnega toka 2.

Meister iz nemškega sveta za zunanje odnose meni, da je Severni tok 2 zdaj mrtev, in dodal, da "ni bil ključnega pomena za oskrbo s plinom v Nemčiji".

"Imeli bomo nadaljnje razprave o jedrskih elektrarnah na premog, kar bo za nemško družbo zelo kontroverzno," je dejal za.

Scholz je napovedal, da bo Nemčija zgradila dva terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) v regijah Brunsbuettel in Wilhelmshaven z namenom prehoda v bolj trajnostno prihodnost.

»Dogodki v preteklih dneh so nam pokazali, da odgovorna, v prihodnost usmerjena energetska politika ni odločilna le za naše gospodarstvo in okolje. To je odločilno tudi za našo varnost," je Scholz dejal nemškim poslancem na izredni seji nemškega parlamenta.

Klic za prebujanje

Nedelcu iz Rasmussen Globala je dejal, da je ruska invazija na Ukrajino paradoksalno ponovno prebudila nemško politiko do infrastrukture za obnovljivo energijo.

»Zeleni dogovor EU je takoj, ko je bil objavljen, doživel razburjenje v državah članicah, vključno z Nemčijo. Toda čez nekaj časa se je pojavil realizem in zelene politike je bilo treba razvodeniti,« je povedal za.

»Kratkoročno bi Nemčija morda razmislila o tem, da bi nekatere vire energije obdržala na mizi – kot sta jedrska in premog – za zadovoljitev takojšnjega povpraševanja. Toda dolgoročno bi Putin morda dejansko znova sprožil pogovore v državi o potrebi po prehodu na več obnovljivih virov energije po prekinitvi projekta Severni tok 2,« je dejal.

Kljub temu Stradner meni, da bi se Nemčija morala prebuditi že zdavnaj.

»Zahodnoevropske države od druge svetovne vojne niso utrpele večje vojne in zato varnosti niso jemale resno – namesto tega so se zanašale na zaščito ZDA. Scholz je Ukrajino sprva obravnaval izključno z izolacionističnega vidika. Toda potem, ko je Putin sprožil agresiven napad v Ukrajini, je imel nemški kancler Scholtz le malo možnosti,« je povedala za.

"Svet je zdaj zelo razdeljen in najslabša stvar za ugled Nemčije bi bila, če bi podprla avtoritarni režim Vladimirja Putina in se znašla na napačni strani zgodovine," je dejala.

bbabo.Net