Ko je bil predlog dan na glasovanje, je Rusijo podprla le ena afriška država.

Eritreja je bila edina država na celini, ki je podprla Moskvo in glasovala proti predlogu na Generalni skupščini Združenih narodov, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino.

Medtem ko so mnogi glasovali za resolucijo, se je približno polovica afriških držav vzdržala, kar odraža vpliv Rusije na celini.

Čeprav je Rusija majhen gospodarski akter v Afriki v primerjavi z drugimi državami, kot je Kitajska, ima Rusija politične, vojaške in virske vezi s celino, ki neposredno vplivajo na življenje v afriških državah, pravijo opazovalci.

Joseph Siegle, raziskovalni direktor Afriškega centra za strateške študije na Univerzi za nacionalno obrambo v Washingtonu, je dejal, da je glasovanje ZN močno obsodilo Rusijo, invazijo pa so jasno obsodile Afriška unija, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in vodilni demokracij, vključno s Kenijo, Gano, Južno Afriko in Nigerijo. »Torej bo odkrito sodelovanje z Rusijo v bližnji prihodnosti povzročilo znatne stroške ugleda.

Ker se človeški stroški zaradi ruske neizzvane vojne povečujejo, bodo vezi z Rusijo postale še bolj problematične," je dejal Siegle.

Toda nekatere države so bile pripravljene zavarovati svoje stave. »V Afriki je z Rusijo glasovala samo Eritreja.

Še 23 afriških držav se je vzdržalo ali pa ni glasovalo.

To kaže, da številne afriške države neradi jezijo Rusijo ali pa želijo ohraniti svoje možnosti odprte," je dejal.

Pričakujemo, da bodo največji porabniki pšenice v Afriki najbolj prizadeti Gracelin Baskaran, adijo iz ekonomije, Univerza v Cambridgeu. Morda se zdi presenetljivo glede na obseg trgovine med obema stranema.

Trgovina med Rusijo in Afriko znaša približno 20 milijard USD, z uvozom iz Rusije v vrednosti 14 milijard USD, kar je del več kot 200 milijard USD trgovine med Kitajsko in Afriko.

Gracelin Baskaran, profesorica ekonomije na Univerzi v Cambridgeu, je dejala, da je Rusija kupila manj kot 1 odstotek celotnega afriškega izvoza, vendar je imela večjo vlogo v nekaterih najrevnejših gospodarstvih na celini, kot je Malavi, ki je poslal 8,1 odstotka celotnega afriškega izvoza. cent svojega izvoza v Rusijo in Nigerijo, ki je poslala 4,1 %.

V nekaterih državah je vplival tudi na valuto, saj je južnoafriški rand zaradi napetosti zdrsnil, je dejal Baskaran.

Eno glavnih področij ranljivosti nekaterih afriških držav je pšenica, meni Yvonne Mhango, ekonomistka za podsaharsko Afriko pri Renaissance Capital.

Povedala je, da Rusija in Ukrajina predstavljata približno 30 odstotkov svetovnega svetovnega izvoza pšenice, Ukrajina pa 15 odstotkov izvoza koruze. "Motnje v oskrbi zaradi sankcij in vojne bodo torej dvignile cene pšenice in koruze ter žit na splošno," je dejal Mhango. "Pričakujemo, da bodo največji porabniki pšenice v Afriki najbolj prizadeti, še posebej, če uvažajo večino tega, kar zaužijejo," je dejal Mhango in dodal, da je bila večina pšenice, ki jo porabijo v Afriki, uvožena. »Pšenica predstavlja polovico porabe žit v Egiptu in skoraj dve tretjini je uvožene.

Gana in Kenija prav tako porabita veliko pšenice; predstavlja tretjino njihove porabe žit, večina pa je uvožena." "Izvozniki surovin bodo verjetno največje koristi od tega konflikta." Azija se sooča s pomanjkanjem hrane, saj se spopadi med Rusijo in Ukrajino prizadenejo pošiljke. Toda velik vpliv Rusije na surovine je na mednarodne cene energije.

Ker je konflikt dvignil cene surove nafte čez 100 USD za sod, bi proizvajalci nafte, kot so Angola, Nigerija in Alžirija, verjetno imeli koristi od dviga cen, vendar številne države uvoznice nafte začenjajo plačevati več za to surovino.

Baškaran je dejal, da so se cene energije po svetu že zvišale in tvega, da gre še dlje. "Obstaja možnost, da bi Moskva v celoti zaprla izvoz plina," je dejal Baskaran.

Povedala je tudi, da se nekatera tuja podjetja odvajajo od Rusije, vendar bi to lahko predstavljalo priložnost za afriške države. »Afrika je dom za več kot 630 bilijonov kubičnih metrov dokazanih zalog zemeljskega plina.

Štirideset odstotkov novih odkritij plina na svetu v zadnjih 10 letih je bilo v Afriki.

Evropska unija bi bila ključni kupec afriškega izvoza plina,« je dejala.

Rusija gosti afriški vrh, saj skuša preprečiti vpliv Kitajske. Vpliv Rusije v Afriki presega trgovino z surovino.

Kot največji dobavitelj orožja na celini ima Moskva veliko moči v nekaterih državah severne, zahodne in osrednje Afrike.

Rusija je bila v zadnjih 15 letih največji dobavitelj orožja Afriki in zagotavlja približno polovico vsega orožja, prodanega v Afriki, po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskave miru.

To je več kot dvakrat naslednji največji dobavitelj, Francija, sledita ji ZDA in Kitajska.

Siegle je dejal, da so bile največje afriške stranke ruskega orožja po vrstnem redu prodaje Alžirija, Egipt, Sudan in Angola.Dejal je, da je to pomembno, saj je poudarilo prizadevanja Rusije, da bi vzpostavila oporišče v Severni Afriki. »Poleg podpore Moskve libijskemu vojskovodju Khalifi Hifterju, to vzpostavlja rusko prisotnost na Natovem južnem boku, Rusiji omogoča vpliv v vzhodnem Sredozemlju in omogoča Moskvi, da ogrozi ključne svetovne zadušnice v Sueškem prekopu in ožini Bab al-Mandab. ]," rekel je.

Poleg tega je Siegle dejal, da so bili glavni načini, na katere je Rusija v zadnjih letih pridobila vpliv v Afriki, prek nekonvencionalnih orodij – plačancev, dezinformacij, vmešavanja v volitve, dogovorov z orožjem za vire in, kar je najpomembneje, kooptiranja izoliranih, nelegitimnih afriških voditeljev. "To je tisto, kar je Rusiji omogočilo, da pridobi izjemen vpliv v Libiji, Egiptu, Sudanu, Srednjeafriški republiki in Maliju, kljub temu, da zagotavlja manj kot 1 odstotek neposrednih tujih naložb, ki gredo v Afriko," je dejal. »Ti [izolirani] voditelji se večinoma držijo oblasti samo zaradi podpore Moskve.

Nimajo druge izbire, kot da še naprej podpirajo Rusijo. "[Vendar] z naraščajočim domačim pritiskom na te režime in z upadanjem sposobnosti Rusije, da zagotovi mednarodno politično kritje, tvegajo, da bodo ti režimi strmoglavljeni z ljudskimi revolucijami." Na koncu je dejal, da Rusija afriškim voditeljem ni imela veliko ponuditi razen prisilnih orodij.

Če bi se ti zmanjšali, bi bil tudi nedavni razširjen vpliv Rusije na celini, je dejal Siegle.

Ti [izolirani] voditelji se večinoma držijo oblasti le zaradi podpore Moskve Joseph Siegle, Univerza za nacionalno obrambo Paul Stronski, višji sodelavec programa Rusija in Evrazija pri Carnegie Endowment for International Peace, je dejal, da je prišlo do tveganje, da bi Afrika postala središče zastopniške konkurence med Rusijo in Evropo ali ZDA. "To smo videli že po priključitvi Krima leta 2014.

Ko je Zahod uvedel sankcije in poskušal izolirati Rusijo, je Moskva v afriških državah videla potencialnega partnerja – tako trga za trgovino kot naložbe, da bi povečala politični ali vojaški vpliv in dala signal Zahodu, da Rusija pravzaprav ni izolirana,« je dejal Stronski. »Videli smo, da so vojaški voditelji Sudana že obiskali Rusijo po začetku vojne in verjetno bomo videli, kako Rusija diplomatsko dvori afriške države, zlasti velike in vplivne, kot so Egipt, Južna Afrika in Nigerija. ” Dejal je, da bo Afrika ostala v središču ruskih diplomatskih prizadevanj z drugim vrhom Rusije in Afrike, načrtovanim za september ali oktober letos v Adis Abebi v Etiopiji.

Prvo srečanje je bilo leta 2019, kjer je Moskva obljubila veliko vrnitev v Afriko, da bi podvojila trgovino s celino ob konkurenci Kitajske in ZDA.

Ni pa jasno, ali bo letošnje srečanje potekalo. "Zanimivo bo videti, kdo se bo pojavil na vrhu," je dejal Stronski.

Do takrat na tisoče Afričanov, od Maroka do Gane, ostaja obtičanih v Ukrajini – večinoma so študenti, a tudi prebivalci za daljši čas –, saj se njihove vlade trudijo, da jih spravijo domov.

bbabo.Net