Bbabo NET

Novice

Kitajska želi napasti ZDA, ne pa trgovati z njimi, pravi nekdanji Trumpov generalni državni tožilec

Nekdanji generalni državni tožilec William Barr v novi knjigi o svojem času v administraciji predsednika Donalda Trumpa kritizira ameriška podjetja, da so preveč blizu kitajski vladi, in se zavzema za večjo regulacijo ameriških tehnoloških podjetij.

Kitajska je vpletena v "gospodarski blitzkrieg" z uporabo vseh instrumentov nacionalne moči, "da bi prevzela vodilne višine svetovnega gospodarstva in presegla Združene države kot najpomembnejšo svetovno tehnološko silo", je Barr zapisal v svojih skoraj 600-stranskih spominih. Ena prekleta stvar za drugo.

Barrova knjiga, ki bo naprodaj v torek, je bila deležna medijske pozornosti zaradi odlomkov o njegovih spornih interakcijah s Trumpom po predsedniških volitvah leta 2020.

Barr je zapisal, da volitve niso bile ukradene – Trumpa je legitimno premagal demokrat Joe Biden.

Barr je tudi dejal, da je Trump "izgubil" v dneh po volitvah, ko je govoril neresnice, da je bil zaradi velike goljufije oropan ponovne izvolitve.

V intervjuju v ponedeljek v oddaji NBC Today je Barr dejal, da ne misli, da bi Trump moral biti republikanski kandidat za predsednika leta 2024, vendar bo vseeno glasoval za Trumpa, če bo.

Toda Barr v svojih spominih razpravlja tudi o temah, ki jih je obravnaval kot glavni uradnik kazenskega pregona ZDA, vključno s svojim stališčem, da je napočil čas, da ameriška podjetja in oblikovalci politike delujejo enotno kot odgovor na Kitajsko.

Ko gre za Kitajsko, Barr piše, da preveč ameriških vodstvenih delavcev "upravlja s svojimi podjetji, da bi dosegli prehodni dvig cene delnic, da bi lahko unovčili svoje možnosti in se umaknili v udobno življenje v zaprtem luksuznem letovišču za golf". "Zdi se, da se ne zavedajo - ali pa se zdi, da jim ni mar - da cilj Kitajske ni trgovina z Združenimi državami," piše. "Gre za napad na Združene države." Ameriško pravosodno ministrstvo ukinja "Kitajsko pobudo" zaradi pomislekov o rasni pristranskosti Barr je igral vodilno vlogo v "Kitajski pobudi" Trumpove administracije - prizadevanju za boj proti temu, kar je poimenoval zlobne dejavnosti kitajske vlade, zlasti znotraj ameriškega univerzitetnega sistema.

Toda Bidenova uprava je pobudo končala prejšnji mesec, potem ko je bila deležna kritik zaradi spodbujanja diskriminacije azijskih Američanov in ker je več odmevnih kazenskih zadev na sodišču propadlo.

Barr poleg tega piše, da je potrebna več regulacije, da bi omejili moč, ki so jo velikani družbenih medijev, kot sta Google in Facebook, zbrali nad trgi in informacijami, in priznava, da se zdi njegov položaj nenavaden, ker prihaja od nekoga, ki se smatradicionalnega konzervativca.

Barr obtožuje Google Alphabet Inc., Facebook Meta Platforms Inc. in druga podjetja, da več let zavajajo regulatorje, zakonodajalce in javnost v svojih poskusih za nadzor trgov in informacij.

Za razliko od Trumpa pa Barr ne želi odpraviti zakona, znanega kot razdelek 230, ki ščiti internetna podjetja pred tožbami zaradi vsebine, ki jo objavijo tretje osebe.

Oddelek 230 je postal tarča konservativcev, ki pravijo, da omogoča levičarskim tehnološkim podjetjem cenzuro desničarskih glasov, Trump pa trdi, da je neustaven.

Barr poziva k "odločnemu uveljavljanju" ameriških protimonopolnih zakonov, da bi pomagali policijskim internetnim podjetjem, in piše, da bi moral kongres tudi podeliti "tesno opredeljena regulativna pooblastila" Zvezni komisiji za trgovino ali drugemu obstoječemu subjektu za boj proti monopolističnim spletnim platformam. "Imam naravne zadržke glede vsiljevanja regulativnega okvira za tržne dejavnosti, kot to počne večina konservativcev, a realnost je, da nekateri trgi ali tržni pogoji zahtevajo določeno stopnjo regulativnega posega," piše Barr. "V primeru velikih platform Big Tech je težko razumeti, kako je mogoče obravnavati izzive, ki jih predstavljajo konkurenci, zasebnosti in prostemu pretoku informacij, če ni regulativnega okvira."

Kitajska želi napasti ZDA, ne pa trgovati z njimi, pravi nekdanji Trumpov generalni državni tožilec