Ker je vse več ukrajinskih mest obleganih, se povečuje zaskrbljenost za milijone civilistov v navzkrižnem ognju.

Rusija je v ponedeljek sporočila, da bo odprla humanitarne koridorje za civiliste, da pobegnejo iz pretresenih ukrajinskih mest, vendar je Kijev obtožil Moskvo, da onemogoča pobeg nedolžnih ljudi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo v torek odprlo koridorje od 07.00 GMT (15.00 po hongkonškem času) in naštevalo poti iz Kijeva ter mest Mariupol, Harkov in Sumy – ki so bila vsa pod močnim napadom.

Kijev je zavrnil prejšnji predlog za koridorje za evakuacijo iz istih štirih mest, saj so številne poti vodile naravnost v Rusijo ali njeno zaveznico Belorusijo (glej spodnji zemljevid).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil, da se je odpovedala prejšnjim sporazumom o evakuacijskih poteh in postavila eksploziv na ceste. »Dogovor je bil o humanitarnih koridorjih.

Je to delovalo? Na njenem mestu so delovali ruski tanki, ruski Gradi (večkratni raketni izstrelki), ruske mine," je dejal Zelensky v videu, objavljenem na Telegramu.

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzia je dejal, da bo evakuacija ponujena tudi proti ukrajinskim mestom zahodno od Kijeva. Nebenzia je v ponedeljek dejal: »Na koncu bodo ljudje sami izbirali, kam bodo evakuirani.

Invazija, ki jo je naročil predsednik Vladimir Putin, je potisnila več kot 1,7 milijona ljudi čez meje Ukrajine v, kar ZN imenujejo najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.

Kaj so humanitarni koridorji? Humanitarni koridorji nastanejo, ko je prebivalstvo ujeto na vojnem območju, zlasti ko je mesto pod obleganjem.

Ideja je, da se sovražnosti ustavijo za določen čas, da se civilistom, ki morajo zbežati, omogoči, da to storijo po določenih poteh ali da se omogoči vstop nujne humanitarne pomoči za ostale civiliste.

Izraz se je prvič pojavil med vojno v BiH v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so ZN vzpostavili "varna območja" za civiliste.

Toda poskus je bil ocenjen kot neuspešen, saj ZN niso mogli zaščititi območij, ko so bila napadena.

Kako so jih uporabljali v Siriji? Med državljansko vojno v Siriji so ruske in sirske vojske sledile strategiji sistematičnega obleganja mest, mest in okrožij, ki jih drži opozicija, včasih več mesecev ali celo let.

Obleganja so uničevala prebivalstvo z zračnimi napadi, topništvom in raketami, ki so razstrelile stanovanjska okrožja, bolnišnice in infrastrukturo.

Na koncu bi v vsakem primeru Rusi in Sirijci ponudili humanitarne koridorje in civilistom in celo nekaterim borcem povedali, da lahko zapustijo.

Večina bi jih nato preusmerila v severozahodno provinco Idlib, ki je še danes zadnja enklava v Siriji, ki jo drži opozicija.

Ustvarjeni so bili humanitarni koridorji za oblegana okrožja okoli Damaska ​​ter dele mest Homs in Hama.

Največji in najbolj znan je bil za vzhodni Alep konec leta 2016, ki je zajemal štiri leta uničujočega obleganja.

Ali so bili varni? Ruske in sirske sile so bile pogosto obtožene, da so z nenehnim bombardiranjem obleganih mest kršile premirje okoli humanitarnih koridorjev. »Ko so govorili o teh humanitarnih koridorjih ali premirju, jim nikoli nismo verjeli.

Kako lahko zaupaš nekomu, da bo ustavil, ki te ves čas bombardira?" je dejala Afraa Hashem, 40-letna aktivistka, ki je preživela obleganje Alepa in zdaj prebiva v Londonu.

Spomnila se je, kako so med premirjem na humanitarnem koridorju 14. decembra 2016 hišo, v kateri se je zatekla z družino, prizadela zažigalne bombe.

Bilo je tudi primerov, ko so sirske sile pridržale civiliste ali borce, ko so kljub obljubam o varnem prehodu poskušali uporabiti humanitarne koridorje.

V nekaterih primerih naj bi opozicijski borci odprli ogenj na hodnikih, da bi preprečili odhod ljudi ali sprožili spopade.

Kljub temu je na deset tisoče ljudi uporabljalo koridorje, da bi izstopili iz bojnih območij.

Predstavljajo večino od 3 milijonov ljudi, ki so se gneči v provinci Idlib, ki je obkrožena s sirskimi silami in jo še vedno prizadenejo ruski zračni napadi. "Po štirih letih pod bombami so nas prisilili, da smo odšli, to je to," je dejal Hashem. »Niso nas rešili.

Postavili so nas na drugo območje bomb, Idlib. Blinken pove Kitajski, naj obsodi rusko invazijo na Ukrajino. Torej so bili koridorji učinkoviti? Navsezadnje so bili učinkoviti pri doseganju ciljev Rusije in sirske vlade: ponovno pridobiti nadzor nad opozicijskimi območji.

Kritiki pravijo, da sta Rusija in Damask koristila tudi na druge načine, ko sta izvedla množične demografske spremembe in odstranila veliko opozicijsko populacijo, od katerih se mnogi niso mogli vrniti na svoje domove.

Skupine za človekove pravice in humanitarne agencije poudarjajo, da si je treba po mednarodnem pravu prizadevati za zagotovitev varnosti civilistov, ne glede na to, kje so.Taktika koridorja obleganje plus humanitarni koridor, pravijo, daje prebivalcem v bistvu brutalno izbiro med begom v naročje svojih napadalcev ali smrtjo pod bombardiranjem.

Povedali so, da ponudba daje tudi iluzijo legitimnosti množičnemu poboju civilistov, ki ostanejo, ko se obleganje nadaljuje s polno močjo. "Ni tako, da bi Rusija lahko dva dni ustvarila humanitarni koridor in nato rekla: 'No, opravili smo svoje delo, zdaj lahko uničimo vse'," je dejala Sara Kayyali, sirska raziskovalka za Human Rights Watch.

Dodatno poročanje agencije France-Presse

bbabo.Net