Pričakovanja za potrditev projekta dopolnilnega prava (PLC) 235/2019, ki vzpostavlja nacionalni izobraževalni sistem (NSS), so velika. Glasovanje, ki naj bi bilo 23. februarja, je bilo prestavljeno na začetek marca, prav zaradi nehitrosti s strani ministrstva za izobraževanje (MČ) pri predlaganju analiz. Nesprejemljiv odnos v tem času, ko se v državi povečujejo izobrazbene neenakosti.
S pandemijo se je izobraževanje umaknilo, kar zahteva politike in strategije takojšnjega okrevanja. Glede na študijo Scenarij šolske izključenosti v Braziliji, ki jo je izvedel Unicef v sodelovanju s Cenpecom, smo imeli novembra 2020 več kot 5 milijonov deklet in fantov brez dostopa do izobraževanja v državi. Od tega jih je bilo 41 % starih od 6 do 10 let, stopnja, v kateri je bilo šolanje praktično univerzalno, poleg tega pa je bila stopnja, v kateri se pojavlja pismenost.
Najnovejši podatki iz stalne nacionalne vzorčne raziskave gospodinjstev (PNAD Continuous 2021) potrjujejo malomarnost glede zagotavljanja dostopa do izobraževanja in učenja našim otrokom med pandemijo. Glede na raziskavo se je število učencev, starih 6 in 7 let, ki niso znali brati in pisati, med letoma 2019 in 2021 povečalo za 66,3 % in je lani doseglo skupno 2,4 milijona otrok. Najbolj je bila prizadeta črnska in revna otroška populacija, kar je poglobilo izobraževalne neenakosti v državi.
K temu uničujočemu scenariju je močno prispevalo pomanjkanje politike upravljanja, osredotočene na izobraževanje. V možni vzporednici pomislite na enotni zdravstveni sistem (SUS). Kljub njegovim izzivom je bilo po njegovi zaslugi mogoče na vrhuncu humanitarne krize pomagati na tisoče ljudi in država je lahko napredovala s cepljenjem celotne populacije.
Obstoj nacionalnega izobraževalnega sistema lahko pomaga pri premagovanju izzivov, ki jih povzroča pandemija, kot so osip in zagotavljanje dostopa in učenja, s krepitvijo sodelovanja med združenimi subjekti.
Predlog bi bil ena glavnih izobraževalnih politik v državi, ki bi jasno opredeljevala vloge Unije, držav, zveznega okrožja in občin v izobraževalnih politikah, programih in akcijah. To bi bilo že samo po sebi velik napredek glede na tako pomanjkanje nacionalne koordinacije, ki smo mu priča na področju izobraževanja v tej pandemiji.
Poleg tega ima SNE temeljno vlogo pri artikulaciji med temi združenimi subjekti, pri usmerjanju sodelovanja, integriranem načrtovanju ter tehnični in finančni pomoči v izobraževanju na vseh ravneh in izobraževalnih sistemih.
Z drugimi besedami, težave, kot so pomanjkanje mest v dnevnih centrih in začetne stopnje osnovnega izobraževanja, kot so se zgodile v državi São Paulo v začetku tega leta, se ne bi zgodile, če bi imeli izobraževalni sistem, ki bi predvideval ukrepe za podporo in okrepiti države in občine pri načrtovanju prostih delovnih mest, celo dajati prednost občinskemu vodstvu, katerega omrežja je pandemija močno prizadela.
Izvajanje SNE upošteva tudi vzpostavitev meril uspešnosti in nacionalno ocenjevanje kakovosti izobraževanja, ki sta temeljni dejavniki za povrnitev učenja, izgubljenega v zadnjih letih. To bi pomagalo usmerjati porazdelitev sredstev — finančnih, tehničnih ali človeških — za podporo sekretariatom in šolam pri tej obnovi.
Poleg tega bi zagotovil pogoje za zahtevno izpolnjevanje minimalnih parametrov in ciljev za dostop, stalnost in učenje na vseh vladnih sferah. Da ne omenjam krepitve obstoječih javnih politik, kot sta Sklad za vzdrževanje in razvoj osnovnega izobraževanja in za valorizacijo delavcev v vzgoji in izobraževanju (Fundeb).
Neusklajenost med vladnimi organi in odsotnost nacionalne koordinacije v času pandemije sta nas pustila v neugodnem scenariju, zlasti za revne, temnopolte, avtohtone otroke, mladostnike in mlade. Če je bila izgradnja pravičnosti v izobraževanju že pred krizo nujna, je zdaj postala nepogrešljiva, če želimo napredovati kot uspešnejša država.
Nič več časa za zapravljanje! Potrditev nacionalnega izobraževalnega sistema je nujna za spodbujanje kakovostnega izobraževanja s pravičnostjo za vse.
bbabo.Net