Rusija je dejala, da je pripravljena v sredo zagotoviti humanitarne koridorje za ljudi, ki bežijo iz Kijeva in štirih drugih ukrajinskih mest, saj je število beguncev, ki jih je ustvaril največji napad na evropsko državo po drugi svetovni vojni, preseglo 2 milijona.
Mihail Mizincev, vodja ruskega centra za nadzor nacionalne obrambe, je po poročanju tiskovne agencije Tass dejal, da bodo ruske sile od 10. ure zjutraj po moskovskem času (15.00 po hongkonškem času) »upoštevale režim tišine«, da bi zagotovile varen prehod civilistom, ki želijo zapustiti. Kijev, Černihiv, Sumi, Harkov in Mariupol.
Pobeg iz Ukrajine: kaj so humanitarni koridorji? Ni bilo jasno, ali bodo predlagane poti potekale skozi Rusijo ali Belorusijo, pogoji, ki so jim pred tem nasprotovala ukrajinska vlada.
Civili so v torek pobegnili iz obleganega mesta Sumy na prvem uspešnem "humanitarnem koridorju", odprtem po invaziji Rusije.
Vendar je le nekaj ur pred tem v ruskih zračnih napadih na mesto umrlo najmanj 21 ljudi, vključno z dvema otrokoma. "V nekaterih krajih so bile bombardirane stanovanjske stavbe," je v izjavi, objavljeni na Facebooku, dejal Dmytro Zhyvytskyi, vodja regionalne uprave Sumy, in dodal, da je bilo več stavb uničenih, ko je bomba eksplodirala v bližini središča mesta.
V "neenakopravnem boju z rusko vojsko" so bili ubiti štirje ukrajinski vojaki.
Informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Po besedah namestnika vodje urada ukrajinskega predsednika Kirila Timošenka je v torek iz Sumyja proti Poltavi odšlo skupno 61 avtobusov.
Med potniki je bilo po njegovih besedah okoli 1100 tujih študentov.
Okoli 5000 Ukrajincev in okoli 1700 tujih študentov so v torek odpeljali na varno, je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije UNIAN povedala podpredsednica vlade Iryna Vereshchuk.
Poti za pobeg so vodile do krajev, vključno s Poltavo v osrednji Ukrajini, Lvivom na zahodu in sosednjimi državami EU.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo v Kijevu je delilo videoposnetek, ki prikazuje civiliste s prtljago, ki sedijo v minibusih, napolnjenih s steklenicami vode.
Konvoju so se pridružili avtomobili.
Začeli smo že z evakuacijo civilistov iz Sumyja v Poltavo, tudi tujih študentov.
Pozivamo Rusijo, da se dogovori o drugih humanitarnih koridorjih v Ukrajini. #Ukraine #StopRussianAggression pic.twitter.com/pmjhHLkIrH — MZZ Ukrajine (@MFA_Ukraine) 8. marec 2022 Sumy je le približno 30 km (18 milj) od ruske meje.
Že več dni je mesto napadeno s strani ruskih vojakov.
Za druga obkrožena mesta, kot sta Mariupol ali Volnovakha na vzhodu Ukrajine, je v zadnjih dneh propadlo več poskusov vzpostavitve tako imenovanega "zelenega koridorja".
Obe strani sta se med seboj krivili za nespoštovanje premirja.
Vojna v Ukrajini: McDonald's zapira lokacije v Rusiji, Coca Cola ustavi prodajo Razmere v Mariupolu veljajo za posebej kritične 13 dni po začetku invazije.
Po podatkih Rdečega križa je v mestu še vedno ujetih 200.000 ljudi, ki upajo, da bodo pobegnili.
Novi poskusi odpiranja varnostnih koridorjev so bili načrtovani za sredo.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je ocenil škodo, ki jo je ruska invazija doslej povzročila na ukrajinski prometni invaziji na več kot 10 milijard ameriških dolarjev.
V četrtek je bil pričakovan še en krog pogovorov med Rusijo in Ukrajino.
V intervjuju za ameriško televizijo ABC pozno v ponedeljek je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost za pogovore o statusu separatističnih regij na vzhodu in polotoku Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014. »Pripravljen sem na dialog "Nismo pripravljeni na kapitulacijo," je dejal Zelensky. "Lahko se pogovorimo in najdemo kompromis o tem, kako bodo ta ozemlja živela naprej." ZDA zavračajo ponudbo Poljske, da bi ji dala letala ruske proizvodnje za Ukrajino. Zelensky je priznal, da ima Rusija zračno suverenost nad Ukrajino, in ponovil poziv k območju prepovedi letenja nad ozemljem njegove države.
Vojaško zavezništvo Nata se "boji kontroverznih stvari in konfrontacije z Rusijo," je dejal.
Namignil je, da bi se Ukrajina lahko vzdržala pridružitve obrambnemu zavezništvu, a vztrajal, da ni država na kolenih, ki prosi za karkoli.
Vstop v Nato je geopolitični cilj Ukrajine od ustavne spremembe leta 2019.
Reuters in dpa
bbabo.Net