Rasa igra ključni dejavnik v družbi, kjer ima 10 odstotkov prebivalstva v lasti več kot 80 odstotkov bogastva, pravi Svetovna banka.

Južna Afrika je najbolj neenakopravna država na svetu, pri čemer je rasa odločilni dejavnik v družbi, kjer ima 10 odstotkov prebivalstva v lasti več kot 80 odstotkov bogastva, je zapisano v poročilu Svetovne banke.

"Južna Afrika ... je najbolj neenakopravna država na svetu in je na prvem mestu med 164 državami," je v sredo zapisala institucija s sedežem v Washingtonu v poročilu Neenakost v južni Afriki.

Skoraj tri desetletja po koncu apartheida "rasa ostaja ključno gonilo visoke neenakosti v Južni Afriki zaradi vpliva na izobraževanje in trg dela," so zapisali.

Ko se rasa obravnava kot dejavnik dohodkovnih nesorazmerij, je v poročilu dodano, "njegov prispevek k dohodkovni neenakosti znaša 41 odstotkov, medtem ko se prispevek izobraževanja zmanjša na 30 odstotkov.

"Zapuščina kolonializma in apartheida, zakoreninjena v rasni in prostorski segregaciji, še naprej krepi neenakost."

Sosedje države, ki sestavljajo preostali del južnoafriške carinske unije – Bocvana, Esvatini, Lesoto in Namibija – ustanovljene leta 1910, so vse višje na seznamu najbolj neenakopravnih držav na svetu.

V regiji ženske v povprečju zaslužijo 30 odstotkov manj kot moški z enako stopnjo izobrazbe, pri čemer je razlika v plačilu v Namibiji in Južni Afriki kar 38 odstotkov.

Neenakomerna razporeditev kmetijskih zemljišč je tudi dejavnik neenakosti, zlasti na podeželju.

V Namibiji 70 odstotkov od 39,7 milijona hektarjev (98,1 milijona hektarjev) komercialnih kmetijskih zemljišč "še vedno pripada Namibijcem evropskega porekla", je sporočila Svetovna banka.

Poročilo je bilo izdelano pred pandemijo COVID-19, njegovi avtorji pa so za razvrščanje držav uporabili Ginijev koeficient – ​​kazalnik dohodkovne neenakosti.

bbabo.Net