Dvig inflacije in okrevanje gospodarstva bosta po eksploziji porabe, ki je leta 2020 javni dolg povzpela na rekordne ravni, pomembno prispevala k zmanjšanju svetovnega javnega dolga v obdobju 2021-2023.
Vpliv gospodarske rasti na zmanjševanje dolga je bil lani večji in bo od letos naprej oslabel. Po izračunih bonitetne agencije Fitch Ratings naj bi inflacijski pojav dosegel vrhunec leta 2022.
V Braziliji sta oba dejavnika pripomogla k zmanjšanju bruto dolga v letu 2021, vendar se ta učinek ne bo ponovil v letu 2022, kot kažejo projekcije več analitikov.
Poročilo Fitcha kaže, da je svetovni bruto dolg narasel z 78,8 % v letu 2019 na 93,4 % BDP (bruto domačega proizvoda) leta 2020 zaradi povečane porabe, povezane s pandemijo. Leta 2021 se je po podatkih agencije znižal na 93,1 %, s čimer je za seboj pustil, kot ocenjujejo analitiki, vrh, ki ga v prihodnjih letih ne bo več.
Analiza obravnava 120 držav, katerih dolgove ocenjuje agencija, ki predvideva 90,4-odstotno razmerje med dolgom in BDP v letih 2022 in 2023.
Pozitiven vpliv inflacije na dolg bo leta 2022 znašal 2 odstotni točki BDP, kar je enako kot v letu 2008, oba pa bosta razvrščena kot "najpomembnejši inflacijski učinek v več kot 20 letih" – serija podatkov se začne leta 2000. Leta 2023 se bo 1,5 točke.
Naraščajoča inflacija znižuje vrednost dolga – oziroma preprečuje nadaljnje povečanje –, saj dviguje državne prihodke, ki rastejo s cenami obdavčenih proizvodov. Odhodki, kot so plače in drugi prejemki, ostajajo nespremenjeni skozi vse leto, njihove realne vrednosti pa zmanjšuje inflacija.
Znižanje tega kazalnika je odvisno tudi od druge spremenljivke: obrestne mere, ki popravlja zadolženost. V razvitih gospodarstvih z obrestno mero blizu nič in negativnimi realnimi merami se je bruto dolg od leta 2020 do 2021 zmanjšal s 117,9 % na 114,9 % BDP. Leta 2022 naj bi se ponovno znižal.
Med državami v vzponu, v mnogih z obrestno mero, ki so se začele dvigovati leta 2021 za obvladovanje inflacije, se je zadolženost v isti primerjavi povečala s 56 % na 56,3 % BDP in bi morala še naprej rasti v letošnjem in prihodnjem letu.
V razvitih državah izstopajo inflacijski učinki na ameriški dolg, kjer se za leto 2022 predvideva znižanje BDP za 5 točk, v Združenem kraljestvu (4,6 točke) in Kanadi (4,1 točke). To so države, ki imajo dolgove in inflacijo nad mediano skupine razvitih držav.
Nekatere države, kjer je pomoč za inflacijo delno ukinjena zaradi vpliva devalvacije valute na dolg, kot so Argentina, Angola, Nigerija in Turčija.
V Braziliji sta inflacija in gospodarsko okrevanje pripomogla k zmanjšanju razmerja dolg/BDP z 88,6 % v letu 2020 na 80,3 % v letu 2021. Ti dejavniki so ustvarili tudi prvi presežek na računih javnega sektorja po letu 2013. Leta 2022 je leta 2022 pričakovano, da dolg se bo ob scenariju stagnacije gospodarstva in visokih realnih obrestnih mer ponovno povečal.
Po podatkih IFI (Neodvisne davčne institucije), organa senata, ki spremlja javne račune, bo pobiranje manj raslo, v skladu z upočasnitvijo inflacije na 5,5 % do konca leta. Odhodki bodo v veliki meri povezani z dvomestno rastjo cen lani, ko je bil IPCA 10,06-odstoten.
"IFI že od sredine leta 2021 opozarja na nevzdržnost fiskalnih prilagoditev na podlagi inflacije. Upoštevajmo, da naj bi bruto dolg po koncu leta 2021 na 80,3 % BDP v tem in prihodnjih letih predvidoma rasel, za na primer že zrasla za 1 odstotno točko BDP skozi vse leto 2021, obrestne mere za nove izdaje zakladnice pa iz meseca v mesec napredujejo," je institucija zapisala v februarskem mesečnem poročilu.
Fitch tudi opozarja, da čeprav imajo naraščajoče cene kratkoročno ugoden učinek na dolg, sčasoma negativno vplivajo na kazalnik. Ker se centralne banke odločijo odzvati na naraščajoče cene in vlagatelji zahtevajo višje realne donose, se nominalne obrestne mere zvišajo in BDP se upočasni.
"Centralne banke se bodo morda zdele potrebno agresivno zvišati obrestne mere, kar bo povzročilo višje realne obrestne mere in morda potisnilo gospodarstvo v recesijo," pravita analitika agencije James McCormack in Ed Parker.
Fitch pravi, da bo prihodnje odpis dolga vedno bolj odvisen od fiskalnih prilagoditev za izboljšanje primarnih rezultatov. Pravi, da so se ugodni pogoji za rast BDP nad obrestnimi merami v bližnji preteklosti izkazali za nezadostne.
Približno dve tretjini analiziranih držav sta imeli v zadnjih dveh desetletjih stopnje rasti nad obrestnimi merami, a se je državni dolg še vedno povečeval.
bbabo.Net