Belorusija (bbabo.net), - Gospodarske sankcije proti Rusiji, pa tudi razmere v Ukrajini, ustvarjajo novo gospodarsko realnost po vsem svetu, tudi za Azerbajdžan. Kot poroča Dalma News, ima Azerbajdžan tesne vezi z obema državama – na udaru je živilski sektor, ogromen je trgovinski promet, pa tudi tam živijo azerbajdžanski migranti. A najtežje bo zaradi sankcij proti Rusiji, s katero ima Baku odnose na več ravneh. O tem, kako bodo sankcije proti Rusiji vplivale na Azerbajdžan, je publikaciji povedal doktor ekonomskih znanosti, poslovnež Mir Faraj Abasov.

— Kako bodo sankcije proti Rusiji vplivale na Azerbajdžan? Kakšne težave bodo ustvarili za gospodarstvo in prebivalstvo republike, kako bodo vplivali na menjalni tečaj manata in denarna nakazila iz Rusije v Azerbajdžan?

- Če imajo za Rusijo sankcije na prvi stopnji absolutno negativen kontekst, potem imamo v primeru Azerbajdžana dvojno situacijo. Po eni strani Rusija ni glavni izvozni partner Azerbajdžana. Glavni del izvoza Azerbajdžana je nafta in naftni derivati, ki gredo v evropske države. Vendar pa je Ruska federacija glavni partner azerbajdžanskega sadja in zelenjave, od celotnega izvoza v Rusijo v višini več kot 700 milijonov dolarjev zelenjava, sadje in oreščki predstavljajo vsaj polovico. Zato bo padec kupne moči prebivalstva prizadel predvsem azerbajdžanske kmete. Najverjetneje bo letos sadja in zelenjave na domačem trgu v izobilju in po zelo nizkih cenah.

Če je mogoče težave z izvozom v Rusko federacijo nekako rešiti s subvencioniranjem kmetov in odkupom velike količine kmetijskih proizvodov s strani države (v Azerbajdžanu je bila ustanovljena agencija za shranjevanje strateških rezerv), potem so težave z uvozom. Rusija je tradicionalno prva trgovinska partnerica Azerbajdžana po uvozu. Glavni uvozni artikel so žita. Azerbajdžan je eden od petih največjih uvoznikov žita iz Rusije. Azerbajdžan v povprečju letno uvozi več kot 1,5 milijona ton žitaric iz Ruske federacije. Sledijo esencialne hrane, sestavine hrane, orožje in inženiring. Skupno več kot 2 milijardi ameriških dolarjev. Kot je razvidno iz strukture uvoza, je Azerbajdžan strateško odvisen od uvoza iz Rusije, zlasti od uvoza živil in žit.

Situacijo z žiti še poslabša izguba alternativnih dobaviteljev iz držav, kot sta Ukrajina in Kazahstan, ki se leta 2022 osredotoča na samooskrbo. Posledično bo leto 2022 v Azerbajdžanu minilo v znamenju naraščanja cen osnovnih izdelkov, kruha in mesa. Že danes terminske pogodbe na žito kažejo aktivno rast in očitno se bo trend rasti cen nadaljeval.

Glede pritiska na azerbajdžanski manat zaradi sankcij bi tukaj rekel, da glavni dejavnik ni sam vidik zapletanja denarnih nakazil (navsezadnje se vsi spominjajo sivih shem iz 90. let), temveč element politične in ekonomsko nestabilnost partnerja, s katerim ste povezani že stoletja. Politična nestabilnost sili gospodinjstva, da denar vzamejo iz gospodarstva, poslovanja, ga pretvorijo v devize in ga skrijejo pod blazino.

S fiksnim tečajem nacionalne valute to ustvarja dodaten pritisk na azerbajdžanski manat. Regulator, ki se zaveda psihološkega pomena stabilnega dolarja za Azerbajdžance, je prisiljen izvajati nenehne devizne intervencije, da bi ohranil stabilen menjalni tečaj. Vendar bodo visoka inflacija, naraščajoče cene hrane in beg kapitala slej ko prej opravili svoje, manat pa bo prisiljen v devalvacijo. Zdaj to ovirajo visoke cene energije in politična nestabilnost.

- Ali je Azerbajdžan pripravljen na nove gospodarske realnosti v svetu in zlasti v Rusiji?

Azerbajdžan je država uravnotežene politike in gospodarstva. Dovolj je, če pogledamo strukturo izvoza države in se začudimo, da med 10 državami, ki izvažajo izdelke, 7 držav nima niti vodnih niti kopenskih meja z Azerbajdžanom. Zaradi priročne lege države je nekakšno središče med vzhodom in zahodom. Zato bo v novih gospodarskih realnostih Azerbajdžanu seveda težko, a visoke cene energentov (če bodo vztrajale) in plemenite kovine bodo ublažile udarec azerbajdžanskemu gospodarstvu.

Prav tako morate razumeti, da se za osramočena ruska podjetja in etnične Azerbajdžance z visokimi dohodki državi odpirajo zanimive možnosti za tranzitno gospodarstvo in kavkaško priobalno območje. Glede na vse našteto menim, da je Azerbajdžan pripravljen na nove gospodarske realnosti, vendar se lahko politični vidik razmer zelo hitro prilagodi.

- Glede na vse dogodke v Ukrajini svetovne cene nafte in plina rastejo. V kolikšni meri bo rast prihodkov državnega proračuna vplivala na socialno-ekonomske razmere v Azerbajdžanu, še posebej glede na strm dvig svetovnih cen hrane?- Mislim, da rast energetskih virov nikakor ne bo vplivala na blaginjo Azerbajdžanov, saj sta epidemija koronavirusa in 44-dnevna vojna v Karabahu močno pohabili finančno stanje države. Zato bo presežni dobiček uporabljen za polnjenje rezerv, podporo menjalnemu tečaju manata in varovanje pred tveganji.

Vsaka kriza je tudi priložnost. Kakšne priložnosti azerbajdžanskemu gospodarstvu odpirajo sankcije proti Rusiji? In kako pripravljena jih je republika uporabiti?

»Prvi del možnosti je že na voljo. To je politična in gospodarska nestabilnost, od tod fenomenalna cena energentov in plemenitih kovin. Azerbajdžan proizvaja plin v majhnih količinah (Azerbajdžan je eden izmed 20 največjih izvoznikov plina na svetu), a tudi pri stopnji proizvodnje približno 40 milijard kubičnih metrov na leto obstajajo fenomenalne dividende zaradi skokov v prihodnjem plinu.

Povsem enaka zgodba z oljem. Marčevske terminske pogodbe so že dolgo šle na 110 dolarjev za sod, kar ob ceni azerbajdžanske nafte pri 30 dolarjih in relativno veliki proizvodnji ustvarja ugodne razmere za varovanje pred globalnimi tveganji in polnjenje zlato-deviznih rezerv. Kot češnja na torti se pričakujejo nebesno visoke cene zlata in srebra (Azerbajdžan proizvede več kot 3,5 tone zlata na leto in približno 4 tone srebra).

Od obetavnih priložnosti velja omeniti naraščajočo vlogo Azerbajdžana kot države izvoznice, neke vrste mostu med Zahodno Turčijo in Rusijo. Odblokiranje komunikacij v Karabahu bo imelo pomembno vlogo pri krepitvi Azerbajdžana, po ravni in kakovosti infrastrukture (ceste, komunikacije, elektrika, plin itd.) Azerbajdžan vodi med številnimi državami ne le v regiji, ampak tudi v nekdanje ZSSR kot celote. Mislim, da se bo ruski posel (predvsem z azerbajdžanskimi in judovskimi koreninami) hitro ustalil predvsem v Bakuju in v Azerbajdžanu na splošno. In to sodelovanje bo obojestransko koristno.

- Kako se bo Zahod odzval na poskuse Azerbajdžana, da bi postal posrednik za rusko zunanjo gospodarsko dejavnost? Ali so možni ultimati ali sankcije proti Bakuju ali nekaterim sektorjem azerbajdžanskega gospodarstva, na primer bančnemu sektorju?

Zahod je večinoma kapitalističen. To pomeni, da so v ospredju interesi kapitala. Takoj ko se bodo politične razmere izboljšale, bo Zahod začel iskati partnerje in partnerske sheme za interakcijo z Rusijo, vložki so previsoki.

Zahodna Evropa in transnacionalne korporacije niso pripravljene živeti brez prodajnega trga v Rusiji, še bolj pa niso pripravljene izgubiti premoženja v sami Rusiji, infrastrukturo predstavništev v državah CIS, ki jih zdaj nadzorujejo iz Moskve. Glede na zgoraj navedeno bo kolektivni Zahod večinoma zadovoljen z vlogo Azerbajdžana kot "Švice", tesni odnosi z Natom Turčijo pa bodo Azerbajdžan zaščitili pred političnimi odločitvami, kot so sankcije in ultimati. V zadovoljivem (brez nadaljnjega stopnjevanja) političnem okolju je možen ugoden scenarij. Bo takole? Čas bo pokazal.

bbabo.Net