LVIV - Julija Karpenko, 17-letna srednješolka v ukrajinskem mestu Mariupol, se je letos veselila diplome srednje šole - le ni bila povsem prepričana, ali bi šla na univerzo za sociologijo ali jezike.
Zdaj pa je njeno življenje v razdrobljenih, potem ko je pobegnila pred smrtjo in uničenjem v obleganem pristaniškem mestu, za katerega lokalne oblasti pravijo, da je bilo skoraj zravnano zaradi močnega ruskega obstreljevanja.
"Vsi moji načrti so bili uničeni," je dejal Karpenko v telefonskem intervjuju iz zavetišča v Lvivu, mestu na zahodu Ukrajine, kjer na stotine tisoč Ukrajincev išče zatočišče stran od frontne črte vojne.
"Upam, da bom zdaj šel v Nemčijo. Želim nadaljevati študij."
Karpenko, njena mati, ki je učiteljica angleščine, in očim sta pobegnila 15. marca. Povedala je, da je njuno zgradbo prizadel ruski zračni napad, in ker je sosednje stanovanje gorelo, so se odločili, da je čas, da gredo.
"Vsa okna so bila razbita," je dejala. "Bali smo se, ker je bilo naše stanovanje močno poškodovano."
Po navedbah lokalnih oblasti je približno 400.000 ljudi ujetih v strateškem pristaniškem mestu, ki se skrivajo pred močnim bombardiranjem, ki je prekinilo centralno oskrbo z električno energijo, ogrevanjem in vodo.
Rusija zanika bombardiranje stanovanjskih območij ali ciljanje na civiliste.
Svet Mariupol je dejal, da je fizična škoda mestu "ogromna". Ocenjuje, da je bilo uničenih okoli 80 odstotkov mestnih domov, od tega skoraj 30 odstotkov ni mogoče popraviti.
"Grozno je," je rekel Karpenko. "Hiše gorijo, vse trgovine so zaprte, bolnišnice so bombardirane. Ni dovolj zdravnikov, ki bi skrbeli za ljudi. Štiri dni sem videl moškega mrtvega na klopi, bil je alkoholik in je zmrznil, tam ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal."
Ukrajina je v četrtek sporočila, da je močan ruski zračni napad zadel gledališče, kjer se je skrivalo več kot 1000 ljudi.
Uradnica za človekove pravice Lyudmyla Denisova je dejala, da so iz ruševin rešili 130 preživelih, a še vedno ni informacij o usodi na stotine drugih, za katere domnevajo, da so notri. Rusija je zanikala bombardiranje stavbe.
Karpenko je povedala, da od srede ni imela novic o svojih starih starših, ki stara 70 let in sta se odločila ostati v svoji hiši v Mariupolu. Zaradi spopadov sta prekinjena mobilna telefonska in internetna povezava.
"Stari so jih imeli radi, nočejo bežati in nočejo v zavetišče. Lahko bi se jim zgodilo vse," je dejala.
Mestni svet je minulo nedeljo opozoril, da Mariupolu zmanjkuje zadnjih zalog hrane in vode, in dejal, da ne more ustrezno zdraviti ali prešteti žrtev zaradi obstreljevanja. Ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je bilo od začetka vojne 24. februarja v Mariupolu ubitih več kot 2500 prebivalcev.
Guverner regije Doneck Pavlo Kyrilenko je v petek na nacionalni televiziji dejal, da je okoli 35.000 ljudi uspelo pobegniti iz mesta v zadnjih dneh, mnogi pa so se odpravili peš ali v konvojih osebnih avtomobilov.
Eden izmed njih je bil Karpenkov prijatelj Rostyslov Nepomniashchyh, prav tako 17-letni, ki je dan pred njo, 14. marca, odšel v majhnem konvoju. Povedal je, da jim je pot vzela 10 ur, mimo ruskih kontrolnih točk in po evakuacijskih poteh, ki so bile minirane na cestah.
Tako kot Karpenko se tudi on pripravlja na odhod iz države na Poljsko, nato pa v Nemčijo.
Čeprav upa, da se bo vrnil v Ukrajino, se še nekaj časa ne vidi, da bi se vrnil v Mariupol, če sploh.
"Zame se nimam smisla vračati v Mariupol. Nimam stanovanja, nimam kje živeti v Mariupolu in mesto je v bistvu mrtvo in uničeno," je dejal.
"Ne vidim smisla vračati se. Bilo je res lepo mesto, rad sem živel tam. Vesel sem, da sem tam preživel otroštvo. Tam je bilo lepo življenje. Ampak ..."
Njegov glas je utihnil.
bbabo.Net