Države Evropske unije so v ponedeljek obtožile rusko vojsko, da je zagrešila vojne zločine v Ukrajini, vendar se je zdelo malo verjetno, da bodo kmalu s sankcijami ciljale na energetski sektor v državi, kljub vpitju po vsej Evropi, naj odgovarjajo odgovorne za napade na civiliste.
Z naraščanjem smrtnih žrtev civilistov v obleganem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock poudarila porast ruskih napadov na civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami in gledališči.
"Sodja se bodo morala odločiti, toda zame so to očitno vojni zločini," je dejal Baerbock.
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell, ki je predsedoval srečanju zunanjih ministrov bloka v Bruslju, je dejal, da je "kar se dogaja v Mariupolu ogromen vojni zločin.
Uničiti vse, bombardirati in ubijati vse na nediskriminatoren način.
To je nekaj groznega."
Obkroženo južno mesto ob Azovskem morju je doživelo nekaj najhujših grozot vojne.
Mestne oblasti pravijo, da je v obleganju umrlo najmanj 2300 ljudi, nekateri pa so bili pokopani v množičnih grobiščih.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) na Nizozemskem zbira dokaze o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini, vendar Rusija, tako kot ZDA, ne priznava jurisdikcije sodišča.
Irski zunanji minister Simon Coveney je dejal, da je njegova država "vsekakor odprta za druge mehanizme za odgovornost v smislu grozodejstev, ki se trenutno dogajajo v Ukrajini".
Coveney je dejal, da ruska invazija na Ukrajino "vzbuja bes v Evropski uniji v javnosti, zakaj tega ne moremo ustaviti".
Povedal je, da Evropejci "želijo, da ljudje odgovarjajo za sprejete odločitve in brutalnost, ki smo jo videli".
Coveney pričakuje, da bo kmalu pripravljen nov krog sankcij EU, verjetno do takrat, ko bo ameriški predsednik Joe Biden v četrtek prispel v Bruselj na pogovore z evropskimi voditelji na sedežu Nata in EU.
Razvpiti po svojih pogosto počasnih odzivih so se države EU od začetka invazije 24. februarja zbrale, da bi uvedle sankcije na stotine ljudi, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, visokimi ministri in prokremeljskimi oligarhi.
V skoraj rekordnem času je bilo prizadetih tudi več "subjektov" - podjetij, bank, letalskih prevoznikov in ladjedelnikov.
Toda vprašanje uvedbe omejevalnih ukrepov za rusko energetiko ostaja izjemno občutljivo glede na odvisnost številnih držav EU od ruske nafte in zemeljskega plina.
Coveney je dejal, da energetske sankcije ta teden verjetno ne bodo na mizi.
Skupina držav pod vodstvom Nemčije želi za zdaj premor pri novih sankcijah zaradi zaskrbljenosti glede visokih cen energentov in strahu, da bi Rusija lahko ustavila izvoz plina v Evropo.
Nekateri želijo tudi prihraniti sankcionirano strelivo za vsako novo in večjo vojno grozodejstvo, kot je uporaba kemičnega orožja.
Leto po sankcijah se vezi EU-Kitajska soočajo z novim "odločujočim trenutkom" za Rusijo. Toda litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, katerega država meji na Rusijo in Belorusijo, je posvaril pred "utrujenostjo s sankcijami". »Ne moremo se naveličati uvedbe sankcij.
Ne moremo se naveličati, nuditi pomoč in pomoč Ukrajini,« je dejal.
Landsbergis je dejal, da mora EU ciljati na nafto, ki je glavni vir prihodkov za Rusijo.
Dejal je, da mora EU začeti razmišljati tudi o tem, kakšen napad Rusije bi predstavljal "rdečo črto" za strožje ukrepe.
Obstreljevanje mest in civilistov po njegovih besedah ni dovolj, da bi prepričalo nekatere države članice, "toda nekje tam mora biti ena".
Landsbergis je tudi dejal, da baltske države Litve, Latvije in Estonije potrebujejo svojo obrambo, podkrepljeno s partnerskimi državami. "Moramo videti več opreme in najprej dejanske obrambne načrte (za) baltske države, ki bi odražali spremenjeno strateško realnost regije," je dejal novinarjem.
Ministri so podprli drugo tranšo v višini 500 milijonov evrov (552 milijonov ameriških dolarjev) za pomoč pri nakupu orožja in druge pomoči Ukrajini, je dejal Borrell.
bbabo.Net