Mesta poganjajo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, ki ogrožajo globalno okolje, obenem pa ponujajo upanje.
To je prevladujoče sporočilo poglavja, posvečenega mestom, v velikem poročilu ZN o podnebnih spremembah, objavljenem v ponedeljek, ki mestnim načrtovalcem po vsem svetu nudi smernice, katerih cilj je preprečiti podnebno katastrofo.
»Dejstvo, da so mesta odgovorna za več kot dve tretjini svetovnih emisij toplogrednih plinov, pomeni, da če mesta nekaj naredijo, lahko rešijo dve tretjini problema. Tako da je to precej razburljivo,« je povedala Karen Seto, profesorica na šoli za okolje Yale University in ena od dveh vodilnih avtorjev koordinacije poglavja poročila o mestih.
Številna mesta po vsem svetu so že ukrepala. Mexico City je prepovedal plastične vrečke. Minneapolis, Minnesota, je odpravil zoniranje za enodružinske hiše za spodbujanje gostote. Pariz je prepovedal dizelske avtomobile.
"Vsako mesto lahko nekaj naredi in ne bo vsako mesto naredilo popolnoma iste stvari," je dejal Seto. »Ni nujno, da je vsako mesto videti enako. Ni nujno, da je vsaka stavba visoka."
Mesta, zlasti majhna in srednje velika mesta v Aziji in Afriki, ki bodo v tem stoletju doživela največjo rast, ponujajo priložnost, da zmanjšajo odvisnost od avtomobilov, uporabljajo okolju prijazne gradbene materiale in zajemajo odtok meteorne vode, menijo strokovnjaki poročila.
Mesta lahko postanejo zatočišča urbanih gozdov, uličnih dreves in zelenih streh, ki ne bodo le sekvestrirali in shranili ogljik, ampak tudi povzročili učinek hlajenja, ki zmanjša povpraševanje po energiji in porabo energije za čiščenje vode, je zapisano v zadnjem poročilu Medvladnega sveta o Sprememba podnebja.
Gostota mest se izogne tudi širjenju podeželja in primestnega območja, ki je energetsko manj učinkovit in uničuje naravne habitate.
"21. stoletje bo urbano stoletje, ki ga opredeljuje množično povečanje svetovnega mestnega prebivalstva," je zapisano v poročilu in navaja, da je od leta 2018 55 % svetovnega prebivalstva živelo v urbanih območjih, pri čemer se pričakuje, da bo ta številka poskočila na 68 % 2050.
Hkrati pa "svetovni trend urbanizacije ponuja tudi ključno priložnost v bližnji prihodnosti za pospeševanje razvoja, odpornega na podnebje."
Poročilo se osredotoča na blažitev posledic in ugotavlja, da bo blažitev podnebnih sprememb v mestih imelo velik učinek na okoliška območja in pripomoglo k izboljšanju duševnega in fizičnega zdravja mestnih prebivalcev.
Tako kot pri globalni usmeritvi celotnega poročila avtorji pozivajo vlade in industrijo, naj ukrepajo izjemno nujno in sprejmejo pomembne nove zaveze glede financiranja.
Mestna območja so leta 2020 ustvarila od 67 % do 72 % emisij ogljikovega dioksida in metana, v primerjavi z 62 % v letu 2015. Brez kakršnih koli prizadevanj za ublažitev bi se lahko neobdelana količina mestnih emisij podvojila od leta 2020 do 2050, je zapisano v poročilu.
Toda z agresivnimi in takojšnjimi politikami blažitve bi se lahko emisije toplogrednih plinov v mestih do leta 2050 približale neto nič.
Kot dom na splošno bolj uspešnih ljudi mestna mesta oddajajo več toplogrednih plinov.
Od dodatnih 2,5 milijarde ljudi, ki naj bi živeli v mestih do sredine stoletja, bo 90 % povečanja prišlo v Afriki in Aziji, zaradi česar bodo morala naprednejša gospodarstva in multinacionalna podjetja financirati zeleni razvoj.
Kapital bo potreben za spodbujanje sekvestracije ogljika, izogibanje emisijam in zmanjšano porabo energije.
Seto je dejala, da je optimistična, ker potrošniki in vlagatelji na "globalnem severu" zahtevajo trajnost, in ker se znižujejo stroški novih tehnologij, kot so fotovoltaika in baterije za električna vozila.
"Stroški statusa quo so hujši kot neukrepanje," je dejal Seto.
bbabo.Net