Erdogan se sooča z diplomatsko izolacijo in gospodarskim pritiskom, zato si želi srečanja z Bennettom; dokler se premier ne strinja, se bo zadovoljil s pridobitvijo izraelskih novinarjev

ISTANBUL, Turčija – Za zdaj ni skrivnost, da si Turčija močno prizadeva, da bi Izrael vrnila v svojo orbito.

Več kot desetletje je bila Turčija eden najbolj zagrenjenih kritikov Izraela na mednarodnem prizorišču. Protiizraelska retorika najvišjih uradnikov, ki jih vodi predsednik Recep Tayyip Erdogan, je bila na meji apoplektike. Ankara je sprejela tudi dejanja, ki so razjezila uradnike v Jeruzalemu, predvsem pa je zagotovila podporo in zatočišče teroristični skupini Hamas.

V zadnjih dveh letih pa je Erdogan do Izraela izrazil opazno drugačen ton in izrazil zanimanje za izboljšanje vezi s svojim nekdanjim in morda bodočim zaveznikom.

Nazadnje se je predsednik Isaac Herzog v Ankari srečal z Erdoganom, obisk, ki ga je turški voditelj označil za "prelomnico v odnosih med Turčijo in Izraelom".

Ta teden je Ankara nadaljevala s svojimi poskusi privoljenja Izraela. Državni direktorat za komunikacije je pripeljal sedem izraelskih novinarjev, vključno s tem pisateljem, na vrsto srečanj z uradniki in oglede priljubljenih strani. Velik poudarek je bil na zgodovinskih mošejah in sinagogah, saj se zdi, da turški uradniki želijo promovirati idejo, da je država strpen in varen dom za različne vere.

Pobuda je očitno prišla z Erdoganovim popolnim znanjem in blagoslovom.

Direktorat, ki je plačal prenočišče v hotelu s petimi zvezdicami, obroke v dragih restavracijah in oglede z ladjo po Bosporju, je del Erdoganove pisarne. Njegov direktor Fahrettin Altun je eden od Erdoganovih najbližjih svetovalcev in se z njim dnevno srečuje, je za bbabo.net povedal turški uradnik. Altun je tudi član turškega Sveta za nacionalno varnost, prvi strokovnjak za komunikacije, ki se je pridružil forumu.

Premier Naftali Bennett (levo) in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. (Composite/AP) Novinarska turneja, ki doseže vrhunec v sredo na srečanju z zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem, je zadnja faza v turški ofenzivi šarma, saj si Erdogan še naprej prizadeva za veliko nagrado – obisk premierja Naftalija Bennetta in obnovo polnih diplomatskih vezi med Jeruzalemom in Ankaro.

Ohlajanje Turčije

Po desetletjih vzponov in padcev je prišlo do preboja v turško-izraelskih odnosih z začetkom madridskega mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci, zaradi česar sta si Turčija in Izrael leta 1992 izmenjala veleposlanike. Trgovina in turizem sta cvetela, obe strani pa sta leta 1994 podpisali sporazume, ki so pomenili začetek intenzivnega varnostnega sodelovanja. Iranski fundamentalizem in podpora Sirije kurdskim borcem PKK sta vznemirila Ankaro, strateške vezi z Izraelom pa so sekularni establišment, zlasti vojska, menil za ključne.

Obrambne vezi so se še okrepile leta 1997 po prvem obisku načelnika generalštaba turške vojske v Izraelu: turške vojne ladje so tisto leto pristale v Haifi in začele so se redne pomorske vaje. Izraelski piloti so se usposabljali v Turčiji in so verjetno vzleteli iz turških oporišč, da bi izvajali izvidniške misije v Siriji, Iraku in Iranu.

Turški mornarji na fregati Fatih opazujejo mesto Haifa, 17. junija 1997. (AP/Anatolia News Agency/Sukru/File) Pozitivne vezi so se začele razpadati, ko je Erdoganova populistična Stranka pravičnosti in razvoja, znana tudi kot AKP, prišla v oblast leta 2002. Kot premier je Erdogan skušal turško politiko preusmeriti z varnostne stališča proti tradicionalnim grožnjam, kot je Sirija – ki je zbližala Izrael in Turčijo – v politiko, ki je usmerjena v pozitivne odnose z drugimi sosedami.

Medtem ko je divjala druga intifada, je Erdogan zavrnil povabila na srečanje z visokimi izraelskimi uradniki, vendar je še vedno poskušal igrati konstruktivno vlogo posrednika v tajnih mirovnih pogajanjih med Izraelom in Sirijo. Turčija je še naprej kupovala orožje od Izraela, ki je med letoma 2000 in 2010 Turčiji prodal več orožja kot kateri koli državi razen Indiji.

Izraelski tanki na poligonu zunaj Gaze med operacijo Cast Lead, 29. december 2008. (tiskovni predstavnik IDF/Flash90/File) Konec leta 2008 je Izrael začel operacijo Cast Lead proti Hamasu v Gazi le dva dni po srečanju med Erdoganom in takratnim premier Ehud Olmert v Ankari. Olmert svojega kolega ni želel obvestiti o bližajoči se operaciji, bližina srečanja ofenzivi pa je bila za Erdogana videti kot sramota, ki se je bal, da ga bodo obravnavali kot sokrivca in škodljivega za izboljšane vezi Turčije z arabskim svetom.

Erdogan je vodil zbor intenzivnih mednarodnih kritik Izraela zaradi njegove politike v Gazi, vključno z javnim očitkom takratnega predsednika Shimona Peresa med panelom v Davosu januarja 2009. "Ko gre za ubijanje, dobro veste, kako ubijati," Erdogan je izjavil, preden je odrinil z odra.Kolesa so končno padla maja 2010, ko so izraelski mornarički komandosi po napadu odprli ogenj, ko so prestregli flotilo, ki je poskušala razbiti blokado Gaze. V spopadu je umrlo deset turških aktivistov na vodilni ladji Mavi Marmara, Ankara pa je umaknila svojega veleposlanika in izgnala Izraela, ko so vezi dosegle najnižjo raven.

Aktivisti na 'Mavi Marmara', ki se pripravljajo na napad na vojake IDF. (tiskovni predstavnik IDF/Flash90) Leta 2013 je prišlo do zmernega izboljšanja, potem ko je ameriški predsednik Barack Obama organiziral telefonski klic med Benjaminom Netanyahujem in Erdoganom, v katerem se je izraelski premier skrbno opravičil za incident v Marmari. Toda nenehne turške kritike glede izraelske blokade Gaze in vojaških akcij proti Hamasu so obe strani sprle.

Ob skupni zaskrbljenosti glede iranskega vpliva v Siriji in turškega zanimanja za izraelski zemeljski plin sta Ankara in Jeruzalem junija 2016 uradno razrešila nesoglasja. Obnovljeni so bili popolni diplomatski odnosi, med drugimi pozitivnimi potezami, kot je turška pomoč med požari v Izraelu tistega leta.

Vendar sprava ni trajala. Turčija je maja 2018 po nasilnih protestih na meji med Izraelom in Gazo, v katerih je bilo ubitih na desetine Palestincev, odpoklicala svojega veleposlanika in Izrael zahtevala odhod. Turški in izraelski voditelji so se ostro kritizirali, pri čemer je Erdogan Izrael označil za državo, ki "ubija otroke", Netanyahu pa je Erdogana obtožil ubijanja kurdskih civilistov.

Med vzponi in padci pa Izrael in Turčija nista nikoli popolnoma prekinila vezi, in čeprav je turizem trpel, sta državi ohranili trgovino in tiho diplomatsko dejavnost.

Propalestinski Turki so v petek, 19. marca 2010, v Istanbulu v Turčiji zažgali izraelsko zastavo, ko so vzklikali slogane v znak protesta proti izraelskim načrtom za gradnjo novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu. (AP/Ibrahim Usta) Začel se je nov proces zbliževanja poteka od maja 2020. Ta mesec je v Turčijo prvič po desetletju pristalo letalo El Al in pojavila so se poročila, da bo Turčija vrnila svojega veleposlanika v Tel Aviv.

Od takrat Erdogan redno govori o svoji želji po tesnejši zvezi.

V novembrskem telefonskem pogovoru s Herzogom po posredovanju pri osvoboditvi izraelskega para, aretiranega v Turčiji kot domnevnega vohuna, je Erdogan poudaril, da meni, da so vezi z Izraelom pomembne za njegovo državo in "ključnega pomena za mir, stabilnost in varnost Srednjega Vzhod."

Erdogan je tudi dejal, da si prizadeva za celovit dialog med državama o dvostranskih in regionalnih vprašanjih.

Mordy Oknin (levo), ki je bil skupaj z ženo Natali zaprt zaradi fotografiranja palače turškega predsednika, prispe v njun dom v Modiinu, 18. novembra 2021. (Yossi Aloni/Flash90) Bennett se je Erdoganu zahvalil tudi po telefonu, ko je par osvobodili, konec marca pa je turški predsednik dejal, da bi Bennett lahko kmalu obiskal državo. V kabinetu predsednika vlade so zanikali, da bi bili načrti narejeni, vendar je jasno, da obe strani takšen obisk vidita kot zadnji korak na poti k popolni obnovitvi vezi.

Regionalno približevanje

Morske spremembe v odnosu Turčije do Izraela – in drugih regionalnih sil – poganjajo globalni in regionalni premiki, ki so izolirali Ankaro.

Po tako imenovani arabski pomladi, ki je podrla sunitske arabske režime na Bližnjem vzhodu, je Erdogan začel spodbujati regionalni red, zakoreninjen v političnem islamu, podpiral Muslimansko bratovščino v Egiptu in islamsko stranko Ennahda v Tuniziji.

Na tej fotografiji iz datoteke z dne 25. januarja 2011 demonstranti uničijo plakat egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka v Aleksandriji v Egiptu. (AP Photo) Toda prozahodne avtoritarne sile so se odrinile po regiji, turški tekmeci pa so se zavezali proti izzivu, ki prihaja iz Ankare. Ob vse večji izolaciji in gospodarskih izzivih se je Turčija odločila začrtati novo smer svoje zunanje politike, vključno z Grčijo in EU.

"Njihova prejšnja zunanjepolitična doktrina jim ne igra več na roko," je dejal Hay Eytan Cohen Yanarocak, turški znanstvenik na Jeruzalemskem inštitutu za strategijo in varnost. "Zunanja politika Turčije gre skozi ponastavitev na tovarniške nastavitve."

Izrael ni edina država, s katero si Turčija prizadeva za popravek. Egipt se je pojavil kot glavni ideološki in geopolitični tekmec Turčije, odkar je Abdel-Fattah el-Sissi prišel na oblast v državnem udaru leta 2013, ko je odstavil predsednika Muslimanske bratovščine Mohameda Morsija.

Zdi se, da sta Egipt in Turčija po vodenju zastopniške vojne v Libiji in boju za položaj pri iskanju zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju na poti k zbliževanju. Prejšnji teden so se pojavila poročila, da se Turčija po devetih letih odsotnosti pripravlja na vrnitev svojega veleposlanika v Kairo.Od leve proti desni v prvi vrsti: turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel, generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ruski predsednik Vladimir Putin in egiptovski predsednik Abdul Fattah el-Sissi in (zgornja vrsta od leve proti desni) Ameriški državni sekretar Mike Pompeo, član kitajskega politbiroja Yang Jiechi, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell, italijanski premier Giuseppe Conte in zunanji minister Združenih arabskih emiratov Sheikh Abdullah bin Nahyan Al Zayed pozirati za fotografijo med mirovnim vrhom o Libiji v kanclerski pisarni v Berlinu, 19. januarja 2020. (Odd Andersen/AFP) Turčija si prizadeva obnoviti tudi vezi s Savdsko Arabijo. Prejšnji teden je bilo sojenje v Turčiji 26 Savdijcem, obtoženim vpletenosti v umor novinarja Jamala Khashoggija leta 2018 na savdskem konzulatu v Istanbulu, ustavljeno, postopek pa je bil prenesen na Savdijce.

Erdogan naj bi Savdsko Arabijo obiskal tudi v prihodnjih tednih med ramazanom.

ZAE so tudi pokazali, da so se pripravljeni popraviti s svojim glavnim regionalnim sovražnikom. Emirati so na nastajajočo mrežo Turčije in Katarja gledali kot na svojega glavnega nasprotnika na Bližnjem vzhodu, ki je bolj pereča grožnja celo od tiste, ki jo predstavlja Iran. Abu Dhabi se je skušal zoperstaviti nastajajoči islamistični mreži Turčije z lastnim zavezništvom, ki temelji na zmernem, pro-zahodnem modelu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (levo) in šeik Mohammed bin Zayed Al Nahyan, prestolonaslednik Združenih arabskih emiratov, govorita med pozdravno slovesnostjo v predsedniški palači v Ankari, Turčija, v sredo, 24. novembra 2021. (AP Photo/Burhan Ozbilici) Toda z ZAE, ki iščejo stabilnost, da bi se lahko še naprej postavljali kot svetovno trgovinsko in naložbeno središče, in s svojim razumevanjem, da bodo ZDA tik pred sklenitvijo dogovora z Iranom, si Abu Dhabi nestrpno želi zakopati sekiro. z regionalnimi pooblastili. Mohamed Bin Zayed, močni prestolonaslednik ZAE in dejanski vodja, je novembra odletel v Turčijo, da bi se srečal z Erdoganom. Po srečanju sta državi podpisali več milijard dolarjev vredne sporazume na področju trgovine, energetike, tehnologije, bančništva in naložb.

EastMed in Abrahamov sporazum

Prizadevanja za oživitev vezi z Izraelom so del istega trenda.

"Mislim, da Turčija vidi veliko priložnosti, da bi lahko popravila ta odnos," je za bbabo.net v ponedeljek povedal Yusuf Erim, turški analitik pri TRT World. "Mislim, da dinamika v regiji podpira to spravo."

V več desetletjih turško-izraelskih napetosti je Izrael pokazal svojo vrednost kot partner drugim državam. Grčija, Ciper, Egipt, Jordanija in evropski tekmeci Turčije so se združili okoli sodelovanja pri zemeljskem plinu na EastMed Gas Forumu. Čeprav načrtovani plinovod zavezništva v Evropo verjetno ne bo nikoli zgrajen, skupina sodeluje pri raziskovanju plina na druge načine.

Bahrajnski zunanji minister Abdullatif al-Zayani maha, ko se fotografira z udeleženci po vrhu v Negevu v kibucu Sde Boker na jugu Izraela, ponedeljek, 28. marca 2022. Izrael je v ponedeljek gostil zunanje ministre štirih arabskih držav in Združenih držav v želji, da okrepi svoj položaj na hitro spreminjajočem se Bližnjem vzhodu. Na srečanju so se zbrali vrhunski diplomati iz vseh arabskih držav, razen ene, ki so normalizirale odnose z Izraelom v pogajanjih, ki jih posredujejo ZDA. (AP Photo/Tsafrir Abayov) Poleg tega Abrahamov sporazum med Izraelom in ZAE, Bahrainom in Marokom napreduje, saj se podpisujejo oprijemljivi sporazumi. Egipt in Jordanija prav tako kažeta vse večje zanimanje za pridružitev pobudam Abrahamovih sporazumov, ameriška Bidenova administracija pa je po začetnem oklevanju v celoti podprla širitev zavezništva.

Turčija se počuti izpuščena na mrazu.

Poleg diplomatske izolacije Turčija nujno potrebuje tuje naložbe. Njena skupna neto tuja sredstva so se v zadnjih petih letih zmanjšala za skoraj 50 odstotkov, neposredne tuje naložbe pa so se v istem obdobju zmanjšale za 38 odstotkov, saj se turško gospodarstvo še naprej omaja pred posledicami pandemije. Marca je inflacija v Turčiji dosegla 54 %, kar je najvišja vrednost v 20 letih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, izraelski predsednik Isaac Herzog in rabin Marc Schneier z leve na sprejemu v Ankari, Turčija, 9. marca 2022. (z dovoljenjem: Marc Schneier) Trajna gospodarska rast je bila ključ do Erdoganove priljubljenosti med Turčijo delavskega razreda kot predsednika vlade, privabljanje novih tujih naložb pa je za turškega voditelja izjemnega pomena.

"Državo se na mednarodnem prizorišču dojema kot vpletena v verbalne spopade z drugimi državami in nima normalnih odnosov," je dejal Cohen. "Turško gospodarstvo je močno prizadeto zaradi tovrstnih trenj."

Fotografiranje z izraelskimi voditelji je popoln znak normalnosti, ki je potrebna za pomiritev tujih vlagateljev."Ko popravljate ograje z Jeruzalemom, dajete signal Zahodu, da boste svojo zunanjo politiko naredili v skladu z zahtevami Zahoda," je dejal Cohen.

Verjamem, da je Turčija država, ki zna razlikovati med politiko in poslovanjem.

Ni bilo naključje, da je bilo prvo srečanje na obisku izraelskih novinarjev ta teden z Burakom Daglioglujem, vodjo investicijskega urada turškega predsedstva.

Daglioglu je poudaril, da Erdogan nikoli ni dal navodil za omejevanje poslovanja z izraelskimi podjetji.

"Verjamem, da je Turčija država, ki lahko razlikuje med politiko in poslovanjem," je dejal Daglioglu. "Mislim, da lahko izraelski poslovni skupnosti date jasno sporočilo: če vidijo priložnost na trgu, do njih ne bo nobenih politično diskriminatornih dejanj."

Tudi glede Irana obstaja zbliževanje interesov z Izraelom. Obe državi še vedno pričakujeta, da bodo ZDA podpisale nekakšno vrnitev k jedrskemu sporazumu JCPOA z Iranom in na nek način odstranile IRGC kot teroristično skupino.

Turški vojaki pijejo čaj v sirski provinci Idlib, ponedeljek, 10. februarja 2020. Turčija je sporočila, da je v ponedeljek odgovorila na sirske vladne sile, potem ko je v sirskem severnem Idlibu ubilo pet njenih vojakov in jih ranilo pet drugih. provinca. (AP Photo/Ghaith Alsayed) Erdogan se dobro zaveda grožnje, ki jo predstavljata Iran in njegovo proxy omrežje.

"Turčija si deli 534-kilometrsko mejo z Iranom," je dejal Erim, "vendar si deli tudi 1800-kilometrsko mejo s šiitskimi milicami v Iraku in Siriji."

Napadi z droni in raketami Hutijev, ki jih podpira Iran, v Jemnu na cilje Savdske Arabije in Emirata so bili "klic za prebujanje", je nadaljeval.

Turčija se vzdrži obsodbe izraelskih napadov na iranske cilje v Siriji in je celo pokazala pripravljenost, da ubije borce Hezbolaha v Siriji, ko ogrožajo turške interese.

"Turčija razume, da izraelski zračni napadi v Siriji na cilje IRGC niso slaba stvar," je dejal Erim.

Na tej fotografiji, ki jo je objavila sirska uradna tiskovna agencija SANA, gasilci delajo na kraju raketnega napada, v pristanišču obalnega mesta Latakija v Siriji, v torek, 28. decembra 2021. (SANA preko AP) Poseben odnos Izraela z ZDA je tudi dejavnik. Erdogan želi narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi Američanom zagotovil, da je zanesljiv zaveznik, in ve, da lahko izraelski uradniki v Washingtonu odprejo vrata, ki jih on ne more.

"V očeh Turčije Izrael velja za predstavnika ameriške administracije na Bližnjem vzhodu," je dejal Cohen.

Turški voditelj in njegov ameriški kolega imata že leta javno ostro razmerje, zaradi Bidenove izvolitve pa je bilo še bolj nujno, da se je Erdogan osredotočil na krepitev svojega ugleda v ZDA.

Ruska invazija na Ukrajino – in odločen odziv Nata – sta samo okrepila željo Turčije, da popravi ograje z ZDA in zavezništvom Nato. Turčija se je leta 2017 odločila za nakup ruskega sistema zračne obrambe S-400, zaradi česar ga je Trumpova administracija izločila iz projekta lovskega letala F-35 in decembra 2020 končno sankcionirala svojo drugo članico Nata.

Na tej fotografiji v torek, 27. avgusta 2019, je tovornjak, ki prevaža dele sistemov zračne obrambe S-400, zapustil rusko transportno letalo po pristanku na vojaškem letališču Murted zunaj Ankare v Turčiji. (Turško obrambno ministrstvo prek AP, Pool) Ankara si zdaj prizadeva kupiti na desetine novih letal F-16, Bela hiša pa močno nakazuje, da bo odobrila prodajo.

Opozorilo o spojlerju

Z vsemi znaki, ki kažejo na spravo med Izraelom in Turčijo, se zdi, da je vprašanje časa, kdaj bodo v obe državi poslani veleposlaniki in se bodo odnosi razširili.

Kljub temu ostajajo potencialni spojlerji. Koalicija Bennett-Lapid je na trhlih tleh, Netanyahu pa čaka na krilih. Čeprav se je izkazal, da se je pripravljen srečati z Erdoganom na sredini, da bi izboljšal odnos, ni znano, kako bo Erdogan prejel morebitno vrnitev Netanjahuja ali izraelsko politično nestabilnost na splošno.

In seveda pri Palestincih vedno obstaja nevarnost stopnjevanja. Izrael se med ramazanom sooča z valom terorizma in napačni izračuni bi lahko zažgali Jeruzalem v nasilju. Vedno je možen tudi večji konflikt s Hamasom v Gazi in Erdogan bo težko molčal, če se bodo po muslimanskem svetu predvajale slike mrtvih palestinskih civilistov.

Če pa Bennettu uspe preprečiti širjenje sedanjega nasilja, lahko pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih našel željnega partnerja v Erdoganu.

"V naslednjem letu bomo videli turškega zunanjega ministra na drugem vrhu v Negevu," je dejal Cohen, ki je bilo prvo prelomno srečanje več vrhunskih regionalnih diplomatov v južnem Izraelu prejšnji mesec. "Predvidevam, da je to cilj Turkov, da se vključijo v to regionalno pobudo."

bbabo.Net