Oboroženi spopadi in podnebne spremembe se pojavljajo kot ključna gonila "velikih kriz", ki ogrožajo preživetje skupnosti

ŽENEVA: Humanitarni projekti ZN se letos soočajo z rekordno vrzeljo v financiranju, saj je zagotovljena le tretjina zahtevanih 48,7 milijarde dolarjev, saj svetovne potrebe presegajo obljube, je dejal tiskovni predstavnik Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev.

Denar je potreben za pomoč približno 204 milijonom ljudi po vsem svetu, saj se oboroženi spopadi in podnebne spremembe, kot sta vojna v Ukrajini in suša na Afriškem rogu, pojavljajo kot ključna gonila »velikih kriz«, ki ogrožajo preživetje celih skupnosti.

"Več kot na polovici leta je primanjkljaj sredstev znašal 33,6 milijarde dolarjev, kar je naša največja vrzel v financiranju doslej," je dejal Jens Laerke, tiskovni predstavnik OCHA.

"Potrebe v svetu naraščajo veliko hitreje, kot prihajajo donatorska sredstva," je dodal.

Več kot na polovici leta primanjkljaj sredstev znaša 33,6 milijarde USD, kar je naša največja vrzel v financiranju doslej.

Jens Laerke, tiskovni predstavnik OCHA

Doslej je bilo do sredine leta zbranih 15,2 milijarde dolarjev, kar je tudi rekord, je dejal Laerke, v letu skokovitih humanitarnih potreb.

Glede na spletno stran OCHA so ZDA največji donator, saj so prispevale nekaj več kot 8 milijard dolarjev, medtem ko je bil Svetovni program za hrano največji prejemnik.

Potrebnih skoraj 50 milijard dolarjev vključuje vse usklajene pozive ZN po vsem svetu, kot so letni načrti humanitarnega odziva v Demokratični republiki Kongo in Siriji, pa tudi hitre pozive v Ukrajini in regionalne pozive za begunce v Afganistanu.

Denar je namenjen vsem humanitarnim agencijam ZN in nekaterim nevladnim organizacijam, vendar ne pokriva pritožb Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter ICRC, ker imajo neodvisne pritožbene postopke, je dejal Laerke.

Humanitarna agencija ZN je pred tem sporočila, da je bilo skoraj 900.000 ljudi v Demokratični republiki Kongo razseljenih od začetka leta zaradi uporniških bojev na vzhodu države.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev je v poročilu navedel, da je bilo med januarjem in junijem razseljenih več kot 877.000 ljudi.

Po podatkih OCHA se je v tem obdobju domov vrnilo tudi več kot 446.000 ljudi.

Po podatkih OCHA je trenutno v DR Kongo razseljenih 4,86 ​​milijona ljudi, od tega 51 odstotkov žensk.

"Več kot 80 odstotkov razselitev je posledica oboroženih napadov in spopadov," piše v poročilu.

Večina razseljenih ljudi je na nemirnem vzhodu Konga, z minerali bogati regiji, ki jo pesti več kot 120 oboroženih skupin.

Konec lanskega leta je uporniška skupina M23 nadaljevala boje v vzhodnem Kongu, potem ko je več let večinoma mirovala. Od takrat je zavzela dele ozemlja, vključno s strateškim obmejnim mestom Bunagana.

Spopadi so destabilizirali regionalne odnose v osrednji Afriki, pri čemer je DR Kongo obtožila svojo manjšo sosedo Ruando, da podpira milice.

bbabo.Net