Hambantota – Kitajska raziskovalna ladja se je v torek zasidrala v južnem pristanišču Hambantota, ki ga vodijo Kitajci, kljub zaskrbljenosti Indije in Združenih držav glede njenih domnevnih vohunskih dejavnosti.

Yuan Wang 5 je vstopil v globokomorsko pristanišče, potem ko je dobil dovoljenje za vstop v vode Šrilanke pod pogojem, da ne bo sodeloval v nobenih raziskavah, so povedali pristaniški uradniki.

Prvotno bi moral prispeti prejšnji teden, vendar je Colombo prosil Peking, naj odloži obisk zaradi nasprotovanja Indije, ki deli zahodne pomisleke glede kitajskih dejavnosti v regiji.

Toda v soboto je po intenzivnih pogajanjih Colombo napovedal preobrat in dejal, da je bilo izdano dovoljenje, da ladja pristane v Hambantoti in ostane šest dni za polnjenje goriva in druge zaloge.

Spletna mesta za analitiko pošiljanja so Yuan Wang 5 opisala kot raziskovalno plovilo, po navedbah indijskih medijev pa gre za vohunsko ladjo z dvojno rabo.

Običajne vojaške godbe, ki bi sprejela plovilo, ni bilo, ampak majhna skupina tradicionalnih kandijskih plesalcev in bobnarjev je nastopila na rdeči preprogi.

Ob pristanišču je bilo tudi pet zakonodajalcev, vendar ni bilo navzočih visokih politikov ali drugih dostojanstvenikov.

"Naj živi prijateljstvo med Kitajsko in Šrilanko," je pisalo rdeče-belo zastavo na zgornji palubi plovila, ki je imelo vsaj štiri satelitske antene usmerjene proti nebu.

Moški v belih srajcah in črnih hlačah so stali na palubi in mahali s kitajskimi in šrilanškimi zastavami, medtem ko so plovilo potiskali ob glavni pomol.

Pristanišče Hambantota vodijo Kitajci od leta 2017, ko so ga vzeli v 99-letni najem za 1,12 milijarde dolarjev, kar je manj od 1,4 milijarde dolarjev, ki jih je Šrilanka plačala kitajskemu podjetju za gradnjo.

New Delhi je nezaupljiv glede vse večje prisotnosti Pekinga v Indijskem oceanu in vpliva na Šrilanko, saj vidi oboje trdno v svojem vplivnem območju.

Tako Indija kot ZDA sta zaradi obiska ladje na Šrilanki izrazili varnostne pomisleke, New Delhi pa je vložil pritožbo pri Colombu.

Kitajska je dejala, da je "popolnoma neupravičeno, da nekatere države" navajajo "varnostne pomisleke" za pritisk na Šrilanko, zlasti v času, ko se otok sooča z gospodarsko krizo brez primere.

"Ustrezne strani pozivamo, naj na kitajske morske znanstvene raziskovalne dejavnosti gledajo v racionalni luči," je dejal kitajski uradnik, preden je Colombo izdal dovoljenje za pristanek v pristanišču.

Dan pred prihodom plovila je Indija Šrilanki podarila nadzorno letalo Dornier 228, da bi okrepila zmogljivosti otoka za pomorski nadzor.

Kitajski ladji so dovolili vplutje v pristanišče pod pogojem, da ima v vodah Šrilanke vklopljen sistem za samodejno identifikacijo in ne izvaja znanstvenih raziskav.

Po indijskih poročilih bi lahko Yuan Wang 5 uporabili za vesoljsko in satelitsko sledenje ter bi se uporabljali za posebne namene pri izstrelitvah medcelinskih balističnih raket.

– kitajski dolg –

Šrilanka se je med letoma 2005 in 2015 močno zadolžila pri Kitajski, leta 2017 pa se je odrekla nadzoru nad pristaniščem Hambantota, ki se nahaja na glavnih ladijskih poteh vzhod-zahod.

Šrilanka je dejala, da si ne more privoščiti poplačila Kitajske za gradnjo pristanišča, in je objekt predala v 99-letni najem.

Kitajska je največja bilateralna upnica Šrilanke, saj ima v lasti več kot 10 odstotkov zunanjega dolga otoka.

Podpora Pekinga je bistvena za Colombo pri prestrukturiranju zunanjega zadolževanja, da bi bil upravičen do pomoči Mednarodnega denarnega sklada.

4. avgusta je predsednik Ranil Wickremesinghe "ponovil trdno zavezanost Šrilanke politiki ene Kitajske", potem ko je predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi obiskala Tajvan, in pozval k "medsebojnemu spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve držav".

bbabo.Net