Hrvaška (bbabo.net), - 7. september 2022 - Hrvaška je med tremi članicami EU (drugi dve sta Republika Irska in Romunija) z najhitrejšo rastjo posojil, odobrenih podjetjem.
Kot piše Poslovni Dnevnik/Ana Blaskovic, je letos, natančneje od februarja dalje, opazna močna rast kreditiranja, Hrvaška pa je po daljšem obdobju stagnacije (ali ponekod upadanja) ponovno vstopila v obdobje, v katerem posojila danih podjetjem več kot gospodinjstvom, je v publikaciji HUB Pregledi poudarilo Hrvaško združenje bank.
Ugotovili so, da je letna rast posojil v mesecu maju letos dejansko prvič presegla dvomestno mejo in od takrat nadaljuje svojo pot navzgor.
»Po zadnjih podatkih za mesec julij, ko je višina neto posojil prvič po celih osmih letih presegla 100 milijard kun, je rast znašala 16,1 odstotka. Hrvaška je poleg Irske in Romunije med tremi članicami EU. države z najhitrejšo rastjo posojil podjetjem v juliju,« so navedli iz Združenja bank.
Nekatere ocene menijo, da je neutemeljeno, da se za izdatnim kreditiranjem podjetij skriva zgolj motivacija za financiranje starih posojil, medtem ko je pred napovedanim zaostrovanjem monetarne politike še obdobje zgodovinsko nizkih cen denarja.
»Znano je, da je Evropska centralna banka že julija 2022 začela z zviševanjem obrestnih mer, kar bo nadaljevalo z namenom zmanjševanja inflacije, vendar je ob upoštevanju pričakovanega dviga obrestnih mer v naslednjem letu povsem logično, da so nekatera podjetja dolgoročno skušajo sklepati ugodnejše pogoje financiranja, vendar gre za neto kreditno rast, torej povečanje kreditne aktivnosti poleg običajnega refinanciranja,« so poudarili in dodali, da je aktivnejša podpora kreditom povezana z gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju znašala spodbudnih sedem odstotkov, v drugem pa se je pospešila na 7,7 odstotka.
Podjetja, ki poslujejo na Hrvaškem, so si v tem letu želela predvsem priti do poslovnih posojil. Julija je njihova rast na letni ravni dosegla kar 21,5 odstotka. Po dvomestni stopnji, 12 odstotkov, so rasla tudi posojila za investicije, druga posojila podjetjem pa za 6,1 odstotka.
Iz Hrvaške narodne banke (CNB), kot so zapisali že v začetku letošnjega poletja, del vzroka za izjemno korporativno povpraševanje vidijo v povečanih potrebah podjetij, ki delujejo v energetskem sektorju, zaradi velike eksplozije stroškov. Povpraševanje po posojilih so julija z 20,4-odstotno rastjo vodila velika podjetja na Hrvaškem. Sledile so mikro družbe s 15,3 odstotka, srednje velike družbe z 8,8 odstotka in mala podjetja s 7,4 odstotka. Pri posojilih za investicije je vrstni red podoben; najhitreje so se povečale velike, in sicer za 27,1 odstotka, najmanjše pa za 15,2 odstotka.
"Tako je Hrvaška znova vstopila v obdobje, v katerem posojila podjetjem rastejo hitreje kot posojila gospodinjstvom. Takšno razmerje za več kot štiri mesece je bilo nazadnje zabeleženo leta 2016," ugotavlja HUB.
Poleg gospodarstva je v mesecu juliju, sicer počasneje, raslo tudi kreditiranje gospodinjstev, in sicer za 5,2 odstotka. V Združenju bank dodajajo, da kreditiranje gospodarstva presega inflacijo, kar pa ne velja za prebivalstvo in gospodinjstva. Stopnja rasti kreditov gospodinjstev na Hrvaškem še vedno ostaja pod inflacijo, prav tako rast nominalnih plač (julija 7,5 odstotka), kar ima za posledico nadaljevanje zmanjševanja (realne) zadolženosti tega segmenta. Pri tem stanovanjska posojila rastejo po 9,4-odstotni stopnji, gotovinska pa po 2,8-odstotni stopnji.
"To pomeni, da je prispevek kreditov k financiranju tekoče potrošnje minimalen. Poleg tega se krediti po kreditnih karticah zmanjšujejo, prekoračitve na tekočih računih in drugi krediti gospodinjstvom, čeprav so v tem letu beležili rast, pa so na nižji ravni. kot povprečje za obdobje od 2018 do 2020,« so sporočili iz HUB-a. Dodali so še, da je treba pretehtati različno stopnjo rasti vlog in posojil, saj se vloge od leta 2020 močno pospešujejo s pričakovanji nadaljevanja trenda po turistični sezoni in pred konverzijo v evro na prvi dan leta 2020. 2023.
Za več si oglejte naše namenske razdelke o politiki in poslovanju.
bbabo.Net