Po intenzivni diplomaciji za premagovanje zadnjih libanonskih modifikacij se je Lapid odločil, da bo dogovor predstavil kabinetu in vladi v odobritev
Izrael je v torek zjutraj sporočil, da je z Libanonom dosegel "zgodovinski" dogovor glede morske meje med državama v sredozemskih vodah, bogatih s plinom.
Premier Yair Lapid je dejal, da bo dogovor "okrepil varnost Izraela, vlil milijarde v izraelsko gospodarstvo in zagotovil stabilnost naše severne meje."
Premier bo v sredo sklical varnostni kabinet, nato pa bo sledila izredna seja vlade v celotni sestavi, na kateri bodo potrdili dogovor, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Izraelska objava je prišla nekaj minut po tem, ko je libanonski predsednik Michel Aoun tvitnil, da "končna različica ponudbe zadovoljuje Libanon, izpolnjuje njegove zahteve in ohranja njegove pravice do njegovega naravnega bogastva."
Do uspešnega zaključka dogovora je prišlo po intenzivnih prizadevanjih ameriškega posrednika Amosa Hochsteina v zadnjih dneh, da bi premostil vrzeli med obema stranema.
Izrael je v torek zjutraj prejel osnutek sporazuma in ugotovil, da izpolnjuje njegove gospodarske, varnostne in pravne zahteve.
»Vse naše zahteve so bile izpolnjene, spremembe, ki smo jih zahtevali, popravljene. Ščitili smo varnostne interese Izraela in smo na poti k zgodovinskemu sporazumu,« je v izjavi dejal Eyal Hulata, svetovalec za nacionalno varnost in glavni pogajalec na pogovorih.
Njegove pripombe so prišle potem, ko je Libanon prejel posodobljen osnutek pomorskega sporazuma z Izraelom, ki so ga posredovale ZDA, za katerega je glavni bejrutski pogajalec dejal, da je zadovoljil njegove prejšnje pomisleke in bi lahko takoj vodil do "zgodovinskega dogovora".
"Če bo šlo vse v redu, bi lahko prizadevanja Amosa Hochsteina takoj privedla do zgodovinskega dogovora," je za Reuters povedal Bou Saab, pri čemer se je skliceval na odposlanca Bidnove administracije za energetiko, ki je zadnjih 15 mesecev vodil pogajanja med Jeruzalemom in Bejrutom.
Hochstein je prejšnji teden predložil tisto, kar je bilo takrat opisano kot končni predlog za rešitev spora glede nadzora nad vrsto plinskih polj ob obali Izraela in Libanona - dveh držav, ki sta uradno v vojni in brez priznane morske meje med njima.
Dogovor bi uničil dolgoletni spor glede okoli 860 kvadratnih kilometrov (330 kvadratnih milj) Sredozemskega morja, ki zajema plinski polji Karish in Qana.
Medtem ko podrobnosti sporazuma niso bile uradno objavljene, so uradniki povedali, da je predlog prejšnjega tedna Jeruzalemu podelil mednarodno priznanje njegove z bojami označene meje pet kilometrov (3,1 milje) od obale severnega mesta Rosh Hanikra, ki ga je Izrael ustanovil leta 2000 po umik iz južnega Libanona. Po tem bo izraelska meja sledila južnemu robu spornega območja, znanega kot črta 23.
Libanon bo užival gospodarske koristi območja severno od proge 23, vključno s plinskim poljem Qana, čeprav je visoki izraelski uradnik, ki je poročal novinarjem o dogovoru, dejal, da bo Jeruzalem prejel odškodnino za odpoved pravicam do Qane, katere del bo ležal v kar sporazum priznava kot izraelske vode.
Medtem ko je Jeruzalem pokazal odprtost do predloga prejšnjega tedna, ga je Libanon hitro zavrnil, ki naj bi imel zadržke glede uradnega priznavanja z bojo označene meje, ki jo je vzpostavil Izrael. Lapidov urad je naknadno pojasnil, da od te zahteve ne bo odstopil.
Libanon naj bi tudi nasprotoval zahtevi prejšnjega osnutka, da Izrael prejme delež prihodkov od morebitnega plina, proizvedenega v Qani.
Saab – libanonski pogajalec – ni razkril podrobnosti zadnjih Hochsteinovih sprememb predlagane morske meje, vendar se domneva, da so povezane tako z mejo z bojo kot s plinskim poljem Qana.
Prejšnji četrtek so hebrejski mediji poročali, da je direktor izraelskega ministrstva za energijo povedal ministrom na seji vlade, da so ocene o tem, koliko zemeljskega plina bi lahko črpali iz Qane - rezervoarja, ki je središče pomorskega spora - veliko manjše, kot se je sprva mislilo.
Zdelo se je, da je to razkritje poskus direktorja ministrstva, da prepriča previdne ministre, naj se pridružijo pomorskemu sporazumu, ki ga posredujejo ZDA, s poudarjanjem, da bo Izrael naredil kompromis le glede rezervoarja, ki lahko ponudi zelo omejen dobiček, medtem ko bo prejel mednarodno priznan nadzor nad drugih rezervoarjev v Sredozemlju, ki so veliko bolj donosna.
Po nedeljskem telefonskem pogovoru s Hochsteinom je Aoun v ponedeljek izrazil optimizem glede dokončanja dogovora "v nekaj dneh".
"Pogajanja so šla daleč in vrzeli so bile zapolnjene v zadnjem tednu," je dejal.
V soboto je izraelska varnostna ustanova dala Energeanu zeleno luč za začetek testiranja naftovoda Karish, pri čemer naj bi se polno delovanje začelo v nekaj tednih. Izrael je vztrajal, da ne bo čakal na dogovor, ampak je Energeanu doslej dovolil le predhodne korake.Vodja Hezbolaha Hassan Nasrallah je večkrat zagrozil, da bo njegova libanonska teroristična skupina napadla Izrael, če bo ta začel raziskovati plin v Karishu, preden bo dosežen pomorski sporazum. V novejših krogih pogovorov je Libanon poleg Qane začel zahtevati lastništvo Karisha. Zahteva je bila večinoma zavrnjena, Izrael pa vztraja, da se o njegovem nadzoru nad Karishem ni mogoče pogajati.
Izrael in Libanon se tudi nikoli nista strinjala z razmejitvijo svoje meje na kopnem, namesto tega sta se držala premirja, ki so ga uveljavili ZN, "modre črte", s čimer sta njuna obalna izključna gospodarska cona ostala sporna. Pomanjkanje morske meje ni bilo velik problem do pred desetletjem, ko se je v vzhodnem Sredozemlju začelo bogato odkrivanje plina, ki bi lahko preoblikovalo gospodarsko prihodnost regije.
Zaporedne ameriške administracije so si prizadevale posredovati pri pomorskem sporazumu, Hochstein pa je vodil pogovore tudi med Obamovo administracijo. Prizadevanja so se okrepila nekaj let pozneje, ko je bil predsednik Donald Trump, vendar so dosegli majhen napredek.
AFP je prispeval k temu poročilu.
bbabo.Net