Ukrajina (bbabo.net), - Največji uvoznik ruskega plina v Grčijo, DEPA, od Gazproma zahteva revizijo pogodbenih cen za plin in se je obrnil na arbitražo. Eden od razlogov je, da podjetju ni všeč, da konkurenti kupujejo rusko gorivo ceneje.
DEPA se je obrnila na arbitražo in zahtevala revizijo pogodbene cene plina Gazproma. O tem je poročal Reuters s sklicevanjem na generalnega direktorja podjetja Konstantinosa Shifarasa.
Viri so agenciji povedali, da si grško državno podjetje prizadeva za retroaktivno znižanje cen plina v pogodbi za leto 2022, poleg tega pa želi prejeti izjemo od prihodnjih plačil v vrednosti več sto milijonov dolarjev.
»Pogajali smo se ... Približno dve leti, leto in pol, da prilagodimo cene, ker smo na to ciljali. Komercialna pogajanja trenutno potekajo, niso se ustavila, vendar je podjetje ... naredilo naslednji korak, to je, da je šlo v arbitražo,« je dejal Konstantinos Shifaras na Forumu za energijo in plin v Atenah.
Januarja 2022 je DEPA podpisala pogodbo z Gazpromom za 2 milijardi kubičnih metrov plina na leto do leta 2026 po ceni, ki je 80 % indeksirana na ceno vozlišča TTF in 20 % na stroške nafte. Posledično DEPA na vrhuncu energetske krize, ko je cena plina na TTF dosegla 3,5 tisoč dolarjev na tisoč kubičnih metrov, ni mogla prodati plina in uvoziti niti minimalnih letnih količin. Hkrati se pogodba pod pogojem "vzemi ali plačaj" zavezuje k plačilu minimalnih količin, ne glede na dejansko izbiro. Neizbrani obsegi se prenesejo na konec pogodbe kot dobropis.
DEPA tudi ni zadovoljna z dejstvom, da njeni konkurenti v Grčiji ruski plin prejemajo ceneje.
"Gazprom ne bi smel prodajati ceneje konkurentom DEPA, ker bi DEPA seveda težko prevzela ves dogovorjeni plin," je za Reuters povedal eden od virov.
Govorimo o energetski družbi Mytilineos, ki prejema ruski plin, tudi v obliki LNG, iz kompleksa Baltic Portovaya. Gazprom z njimi trguje od septembra 2022 ne po dolgoročnih pogodbah, temveč na promptnem trgu.
Grški nacionalni operater prenosnega plinskega sistema DESFA je poročal, da je bila leta 2023 oskrba z ruskim plinom v državi obnovljena, delež Gazproma pa se je povečal na 47 %. Po plinovodih je bilo dobavljenih 2,23 milijarde kubičnih metrov, v obliki UZP pa 800 milijonov kubičnih metrov.
»Na splošno je spor DEPA eden redkih primerov tradicionalnega okvira za reševanje gospodarskih sporov glede dolgoročnih pogodb. Kar niti ni več tako slabo. Po drugi strani pa sem skeptičen glede možnosti izvajanja arbitražnih odločitev v trenutnih geopolitičnih razmerah,« pravi namestnik direktorja FNEB Aleksej Grivač.
Kot je poročal bbabo.net, Rusija kljub geopolitični konfrontaciji z Zahodom in zmanjšanju zalog ostaja eden glavnih virov dobave plina Evropi. Leta 2023 je njen delež v uvozu goriva v regijo znašal več kot 15 %. Plin po plinovodih se je še naprej dobavljal neposredno v Avstrijo, Italijo, Češko, Slovaško, Grčijo, Madžarsko, Srbijo, Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Romunijo.
Po podatkih operaterske platforme EU GTS ENTSOG je Gazprom leta 2023 po plinovodih v države EU dobavil 24 milijard kubičnih metrov. In za celotno Evropo, ob upoštevanju tovora iz kompleksa LNG Baltic Portovaya in izvoza v Srbijo in Moldavijo - 29 milijard kubičnih metrov. Če Gazpromovim količinam prištejemo še dobavo UZP v Evropo iz Yamal LNG in Cryogas Vysotsk, potem je skupni izvoz ruskega plina v regijo znašal že 50,4 milijarde kubičnih metrov.
bbabo.Net