Dan z rdečimi črkami je dan, ki ima poseben pomen. Besedna zveza izvira iz časov rimskega imperija, ko so bili pomembni dogodki na koledarjih obarvani rdeče.
Hitro naprej približno dve tisočletji in EU je ta teden doživela zadnji pomemben trenutek, ko je nekdanji italijanski premier Enrico Letta predstavil svoje potencialno prelomno poročilo o prihodnosti evropskega enotnega trga. Medtem ko gre za temo, ki je sama po sebi gospodarska, geopolitika vodi tudi obsežna priporočila.
Po besedah Lette potreba po spremembi odraža zelo drugačen mednarodni politični kontekst, s katerim se je EU soočila v zadnjih letih, tudi z dolgoletnimi zavezniki. Posebej je opozoril, da bo »Trump 2 (drugi ameriški predsedniški mandat za Donalda Trumpa) drugačen od Trumpa 1 … enotni trg na začetku je bil za majhen svet, zdaj potrebujemo enotni trg z zobmi za velik svet. ”
Letta tukaj opozarja na to, kako zelo se je svet spremenil od leta 1993, ko je nastal enotni trg, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj EU. Medtem ko ta pobuda na splošno velja za enega največjih dosežkov bloka, so vse večji pomisleki, da potrebuje ponovni zagon, da bo odražala močno spremenjen svet v 20. letih.
Medtem ko je EU pred 30 leti predstavljala približno 20 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, je danes skoraj polovica tega (približno 13,3 odstotka) in še vedno upada. Medtem ko je ena stalnica, da ZDA ostajajo gospodarski vrstnik EU, sta ogromna azijska nastajajoča trga Kitajska in Indija nova otroka v bloku, ki zagotavljata velik nabor novih izzivov, pa tudi priložnosti.
Letta je v svojem skoraj 150-stranskem poročilu jasen, da se enotni trg sooča z največjo grožnjo doslej, ko si EU opomore od gospodarskih učinkov pandemije COVID-19 in njenih posledic ter vojne v Ukrajini. Trdi, da "nobena posamezna država članica ne more tekmovati z ZDA glede cen plina ali nafte, saj so največja svetovna proizvajalka fosilnih goriv ... Prav tako Evropa ne more ponoviti nekaterih prednosti, ki jih lahko uporabi kitajsko gospodarstvo pod nadzorom države."
Dodal je: "Toda EU ima celinski energetski trg, ki ga združuje sodoben, prefinjen regulativni okvir, ki mu ni para v svetu." Letta je nakazal, da mora blok vedno bolj najti rešitve za celotno celino, vključno s tem, kako lahko subvencije "postanejo bolj evropsko in manj nacionalno orodje." Njegov zaključek je torej, da mora "EU okrepiti svoja prizadevanja za razvoj konkurenčne industrijske strategije, ki bo sposobna preprečiti instrumente, ki so jih nedavno sprejele druge svetovne sile, kot je ameriški zakon o zmanjševanju inflacije."
Poročilo se močno osredotoča na integracijo energetske, telekomunikacijske in finančne industrije s časovnim načrtom za doseganje napredka v naslednjem pol desetletja. Letta na primer zatrjuje, da bi se morala EU še bolj integrirati na področju energetike. Posebne predlagane zamisli vključujejo: sprejetje čezmejne metodologije za razporeditev stroškov in koristi za pospešitev uvedbe regionalnih projektov vetrnih elektrarn na morju; razvoj čezmejnih sistemov za zagotavljanje prožnosti in skupnih dražb za obnovljive vire energije; razvoj zelenih obveznic za podporo projektom energetske infrastrukture; revizija okvira EU za varnost oskrbe s plinom; in vzpostavitev mehanizma skupnega nakupa kritičnih rudnin.
Cilj je torej pospešiti zelene in digitalne prehode EU, hkrati pa okrepiti njeno strateško avtonomijo ter industrijsko, trgovinsko in tržno konkurenčnost. Po mnenju različnih zainteresiranih strani, vključno z nekdanjim predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem, in širših zainteresiranih strani, kot je Evropska konfederacija sindikatov, to pomeni zapolnitev vrzeli v financiranju med Evropo in drugimi gospodarskimi partnerji, kot so ZDA, v smislu naložb, ki bi lahko bile enakovredne približno 500 milijard evrov (531 milijard dolarjev) na leto ali več kot 3 odstotke BDP bloka.
O poročilu Lette naj bi ta teden razpravljali visoki voditelji EU, vključno z njenimi 27 predsedniki in premierji. Poleg tega ga bo dodatno spodbudila sinergija, ki jo ima s prihodnjim poročilom o širši temi evropske konkurenčnosti Draghija, še enega nekdanjega italijanskega premierja.
Draghi je tudi jasno nakazal, da se mora Evropa odzvati na tekoče velike spremembe v svojem zunanjem okolju. Natančneje je poudaril, da se trije ključni stebri, na katere se že dolgo zanaša – ruska energija, kitajski izvoz in varnostni dežnik ZDA – potencialno spreminjajo, čeprav iz različnih razlogov.
V tem kontekstu Draghi meni, da mora EU sprejeti drzne in odločne ukrepe, od znižanja cen energije do zmanjšanja regulatornih bremen. Vendar pa tudi trdi, da so potrebne velike naložbe v zeleni in digitalni prehod.
Draghi ta dvojna prehoda z dobrim razlogom poudarja kot ključna za Evropo. Pri digitalnem prehodu regija tvega, da ne bo uspela izkoristiti naslednje tehnološke revolucije umetne inteligence in kvantnega računalništva, tako kot se je to zgodilo z razmahom internetne tehnologije v zgodnjih 2000-ih.
Kar zadeva zeleni prehod, pa EU s svojim Evropskim zelenim dogovorom daje velik poudarek temu področju politike. Vendar to ni vedno usklajeno s sorazmernimi viri. Medtem ameriški zakon o zmanjšanju inflacije v vrednosti 369 milijard dolarjev na splošno velja za spremembo igre, Kitajska pa svojim podjetjem še naprej nudi znatno državno podporo.
Poročili Letta in Draghi odražata pomembne trenutke v evropski politični ekonomiji. Zdaj je ključno vprašanje, ali bo EU sredi velikega volilnega leta in ob drugih krizah, kot sta ukrajinska in bližnjevzhodna, sposobna odločno ukrepati. Ključni naslednji korak bo uspešno oblikovanje konsenza celotnega bloka glede drznega niza reform in financiranja za dosego tega, s potencialno priložnostjo v naslednji Evropski komisiji od konca leta 2024.
Zavrnitev odgovornosti: Pogledi, ki so jih pisci izrazili v tem razdelku, so njihova lastna in ne odražajo nujno stališča Bbabo.Net
bbabo.Net