V Kremlju in po Srednji Aziji pozorno spremljajo redke in vse bolj nasilne proteste v nekdanji sovjetski državi.

Mladi, brez vodje in neorganizirani protestniki so se zbrali in vdrli v vladne zgradbe po vsem Kazahstanu, podrli kip njegovega prvega predsednika Nursultana Nazarbajeva, zažgali njegovo nekdanjo rezidenco in se spopadli s policijo.

Tisto, kar ju je združilo, je bilo njihovo petje: "Shal, ket!" (Starec, odidi!)

Skliceval se je na 81-letnega Nazarbajeva, ki je vladal Kazahstanu po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 po petih kontroverznih volitvah. Ostal je zvest zaveznik Rusije pri vstopu v varnostne in gospodarske bloke, v katerih prevladuje Moskva.

Leta 2019 je odstopil, potem ko je izbral nekarizmatičnega naslednika Kasyma-Jomarta Tokayeva, vendar je obdržal oblast kot vodja Varnostnega sveta.

Tokajev je sprva poskušal pomiriti protestnike.

V sredo je razpustil vlado, razrešil Nazarbajeva iz Varnostnega sveta in znižal cene goriva, ki so 2. januarja sprožile nemire v zahodnem mestu.

Ker pa se je zdelo, da dezorientirani uradniki pregona ne morejo ustaviti shodov, nasilja in ropanja, je Tokajev pozval varnostni blok, v katerem prevladuje Rusija, naj pomaga "zadušiti teroristično grožnjo".

V spopadih so umrli civilisti in policija, policisti pa naj bi bili obglavljeni. Podrobnosti o žrtvah protestnikov v strogo nadzorovani državi, kjer je v sredo izpad interneta še dodatno otežil dostop do zanesljivih informacij, ni.

Nekaterim opazovalcem poteza Tokajeva nakazuje možnost Moskve, da obnovi svojo moč v Kazahstanu, ki je zaradi ogromnih virov ogljikovodikov postal gospodarska sila Srednje Azije.

"Za nekatere je to ljudski upor, za nekatere pa odlična priložnost, da obnovijo ZSSR na račun prestrašenih diktatorjev, ki izdajo svojo državo, da bi rešili svojo kožo in tisto, kar je ostalo od svoje moči," Nikolaj Mitrohin, strokovnjak za regijo in raziskovalec na nemški univerzi v Bremnu, je povedal za.

Moskva se je do neke mere distancirala od uničenja.

Kremelj je dejal, da lahko Kazahstan "samostojno rešuje svoje domače težave" in posvari pred tujim vmešavanjem.

Hkrati se vojaško zavezništvo nekdanjih sovjetskih držav pod vodstvom Rusije odpravlja v Kazahstan, da bi vzpostavilo red.

Blok je znan kot Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in vključuje Rusijo in pet nekdanjih sovjetskih držav. O svoji pripravljenosti za skok je v sredo zvečer sporočil armenski predsednik Nikol Pašinjan.

'Ti nemiri so povsem drugačnega obsega'

Medtem ko kazahstanski uradniki protestnike označijo za "skrajneže", so množice večinoma mladih Kazahstancev neusklajene, nimajo očitnih voditeljev in jih ne podpirajo marginalizirani in razdrobljeni kazahstanci. opozicija.

"Ni skupnih [organizacijskih] struktur in očitnih voditeljev, zaenkrat je to protest delavcev iz glavnih industrij virov, očitno malih podjetnikov in mladih," je dejal Mitrokhin.

Protesti so tudi popolnoma drugačni od kakršnih koli nemirov v postsovjetskem Kazahstanu, ki so jih zlahka lokalizirali in zatrli, je dejal drug opazovalec.

»Ta nemir je povsem drugačnega obsega – zajema celotno državo – in kaže, v kolikšni meri je bila prejšnja stabilnost površinska in je temeljila na delitvi plena s strani majhne, ​​neodgovorne elite,« Kevork Oskanian, predavatelj na univerzi Exeterja v Združenem kraljestvu, je povedal za .

Protesti pomenijo tudi širše, regionalno hrepenenje po političnih spremembah.

Štirim od petih nekdanjih sovjetskih narodov v Srednji Aziji, večinoma muslimanski, z viri bogati regiji z več kot 65 milijoni, ki se strateško razteza med Rusijo, Kitajsko in Afganistanom, so vladali ostareli voditelji, ki so si v politiki rezali zobe kot komunisti.

Tudi v sosednjem Kirgizistanu je bil najmlajši predsednik regije, 53-letni Sadyr Japarov, član gibanja mladih komunistov in je dejal, da sanja o tem, da bi "postal nekdo kot" eden od sovjetskih voditeljev z najdaljšim stažem Leonid Brežnjev.

Tri desetletja po razpadu Sovjetske zveze so sekularni voditelji Srednje Azije domnevno grožnjo »verskega radikalizma« uporabljali kot pretvezo, da bi zadušili nestrinjanje in opozicijo ter razširili svojo oblast s kontroverznimi volitvami, podaljšanjem mandatov in ljudskimi »referendumi«, ki jih je kritiziral Zahod.

Kazahstanski protesti niso le opozorilo klanu Nazarbajev, ki je ustvaril "patronalno diktaturo, ki temelji na ogljikovodikih", je dejal analitik Oskanian.

"Drugi diktatorji po vsej regiji s podobnimi patronalnimi sistemi bodo pozorno opazovali, nenazadnje [ruski predsednik] Vladimir Putin," je dejal.

Čeprav so lastne trde težnje Moskve kulminirale z lansko »razveljavitvijo« Putinovih predsedniških mandatov, kar mu omogoča, da ostane na oblasti do leta 2036, Kremelj ni posebej gojil srednjeazijskih močnih.Razširil je vezi s Kirgizistanom in ga prepričal, da je izgnal vojaško bazo ZDA, potem ko so trije ljudski upori strmoglavili tri predsednike v letih 2005, 2010 in 2020.

Njene vezi z uzbekistanskim predsednikom Islamom Karimovim so bile mlačne do njegove smrti leta 2016 in so se izboljšale pod njegovim reformističnim naslednikom Šavkatom Mirzijojevom.

"Rusija v regiji skorajda ne zatrjuje ničesar z namenom, razen njene fizične in institucionalne prisotnosti," je za Pavel Luzin, ruski analitik pri fundaciji Jamestown, možganski skupini v Washingtonu, povedal.

Ta prisotnost se je pokazala v vojaških oporiščih v Tadžikistanu in Kirgizistanu, kozmodromu iz sovjetske dobe v Kazahstanu, flotili mornarice v nafto bogatem Kaspijskem morju in vlogi Moskve v mirovnem procesu v Afganistanu, ki meji na tri od petih nekdanjih sovjetskih "stanov". «, je dejal Luzin.

Kar zadeva povprečne Kazahstance, so bili protesti nekaj, kar so videli – in so se bali.

"Gre za mešanico upanja in strahov," je dejal prebivalec Almatyja, ki je zaradi negotovih razmer zahteval, da njegovo ime ne ostane.

Skrbi ga možna vpletenost desničarskih nacionalistov, ki jih sekularni prebivalci Kazahstana in številne etnične manjšine vidijo kot grožnjo.

Nacionalpatrioti "bodo najslabši", je dejal in navedel strah za svojo ženo, ki je etnična Korejka.

Moskva in Peking, še ena čedalje bolj prevladujoča sila v regiji, raje podpirata te voditelje, vendar politična ali finančna podpora ne pomenita malo za postsovjetsko generacijo, ki v politiki vidi le malo priložnosti za kariero in potrebuje priložnost, da izrazi svoje nezadovoljstvo.

Mednarodni opazovalec je dejal, da lahko predsednik Tokajev za zdaj "zaduši proteste" s kombinacijo policijskega zatiranja in popuščanja.

"Ampak protesti so pokazali očitno globoko jezo v prebivalstvu zaradi veliko večjih vprašanj kot so cene plina," je za Ivar Dale, višji svetovalec za politiko pri norveškem helsinškem odboru, opazovalcu pravic, povedal.

Dale je nekaj let živel v Kazahstanu in obiskal mesto Zhanaozen, kjer so se protesti začeli 2. januarja – in so se zgodili leta 2011, kar je privedlo do umora 16 protestnikov naftnih delavcev s strani policije in niza kaznovalnih ukrepov po vsej državi.

»Ni naključje, da se je to začelo v Žanaoznu, kjer so oblasti pred 10 leti vsilile pokritje nezadovoljstva. Korupcija, ki obkroža elito v Kazahstanu, je očitna vsem in je ni mogoče skriti z nenehnim blokiranjem strani z novicami ali zapiranjem neodvisnih časopisov. Nekaj ​​bolj temeljnega je treba spremeniti," je dejal.

bbabo.Net