V ponedeljek, 10. januarja, so v Ženevi načrtovani pogovori med Rusijo in ZDA o varnostnih zagotovilih. Stranke bodo imele zelo trd pogovor, ki lahko Moskvo in Washington ne pusti le "z lastnimi ljudmi", ampak tudi vrže njune že tako akutne odnose še dlje nazaj.
Še v soboto je visoki uradnik Bele hiše dejal, da se bo predhodni del pogovorov med Rusijo in ZDA začel 9. januarja, pred glavnim srečanjem.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Ryabkov in namestnica ameriške državne sekretarke Wendy Sherman bosta v Ženevi razpravljala o občutljivih vprašanjih ukrajinske krize in nadzora nad orožjem.
Ti pogovori bodo prvi v nizu srečanj z visokimi uradniki iz Moskve in Zahoda. Za 12. januarja je predvideno srečanje Sveta NATO-Rusija na ravni veleposlanikov, 13. januarja pa srečanje v formatu Ruska federacija – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
A priori je očitno, da v pogajanjih ne diši po dobroti. Vsa ta srečanja potekajo v ozadju zaostrovanja odnosov med Rusijo in "kolektivnim Zahodom" brez primere ter govoric o bližajoči se invaziji Moskve na Ukrajino.
Washington sprva pošilja signale, da ne bo podlegel pritiskom Kremlja, ruska stran pa je tudi odločena, da bo trdno obdržala svoja stališča. Pred pogovori so uradniki Bidenove administracije jasno povedali, da bo Rusija, če bo napadla Ukrajino, podvržena strogim gospodarskim sankcijam ZDA. Gre za to, da se poleg neposrednih sankcij proti ruskim pravnim osebam lahko uvedejo resne omejitve za izdelke, ki se izvažajo iz ZDA v Rusijo, pa tudi za blago tuje proizvodnje, ki spada pod jurisdikcijo Združenih držav. Tako je Rusko federacijo mogoče uvrstiti na seznam držav, ki so ga sestavili Američani (skupaj s Kubo, Iranom, Severno Korejo in Sirijo) z najstrožjimi omejitvami izvoznega nadzora.
Visoki uradnik Bele hiše je dejal, da namerava ameriška stran na pogovorih v Ženevi razpravljati ne le o vprašanjih, ki jih je izpostavila Rusija, temveč tudi o varnostnih problemih, ki niso bili vključeni v ruske predloge. Zlasti lahko govorimo o invaziji na ozemlje tretjih držav, vmešavanju v volitve, uporabi kemičnega orožja, kršenju pogodb o širjenju orožja itd.
Kot je zapisala ameriška publikacija Politiko, je po navedbah predstavnikov ameriške administracije Washington pripravljen razpravljati o dveh ločenih vprašanjih. Prva zadeva strahove Rusije, da bodo ZDA svoje rakete namestile na ukrajinska tla: "Predsednik Joe Biden je Putinu povedal, da Amerika tega ne bo storila," zato je to področje, kjer lahko dosežemo razumevanje, če je Rusija pripravljena narediti medsebojne obveznosti "V soboto je novinarjem povedal visoki uradnik.
Vprašanje raket v Ukrajini bo postalo pomemben del pogajanj, saj Moskva že dolgo ni zadovoljna s prisotnostjo ameriških raket v vzhodni Evropi (Romunija ima protiraketni obrambni sistem Aegis Ashore, drugega pa gradijo na Poljskem). Čeprav ZDA trdijo, da so ti sistemi protiraketne obrambe zasnovani za uničevanje iranskih balističnih raket, se Rusija boji, da bi te predmete lahko uporabili proti njej za izstrelitev ofenzivnih raket.
Drugi tir pogovorov naj bi bil namenjen vojaškim vajam, ki so prispevale k zaostrovanju napetosti med Moskvo in Washingtonom. Rusija je povečala obseg in intenzivnost svojih manevrov, ki jih izvaja v bližini ozemlja držav Nata. Medtem se Kremelj nenehno pritožuje nad vse večjim tempom Natovih vaj v baltski regiji, ki pogosto vključujejo ameriške oklepne sile in mobilno topništvo. Vaje včasih vključujejo države, ki niso članice Nata, kot sta Švedska in Finska, ki sta se v zadnjih letih približali zavezništvu. Tako Rusija kot ZDA sta povečali tudi število jedrskih bombnikov, ki letijo na obeh straneh meje z Ukrajino, ugotavlja Politiko. Zato Bidenova ekipa meni, da obstaja prostor za pogajanja o medsebojnih omejitvah kopenskih vojaških vaj in manevrov s strateškimi bombniki.
Kot poudarja Politiko, konkretnega dogovora z ženevskih pogajanj (pa tudi iz poznejše komunikacije s sodelovanjem Rusije, Nata in OVSE) tako rekoč ni pričakovati. Hkrati je uradnik ameriške administracije v odgovor na zaskrbljenost evropskih zaveznikov skušal prepričati partnerje v Natu, da Washington ne bo ničesar sprejel ali se o njem dogovoril brez polnega posvetovanja in polne udeležbe "katerega koli od naših zaveznikov".
bbabo.Net