Hitrost in smer vetra vplivata na položaj, obliko in velikost rečnega perja, tanke plasti razsoljene vode, ki nastane tam, kjer se reka izliva v morje. Znanstveniki z Inštituta za oceanologijo. P. P. Shirshova je to odvisnost prvič izmerila neposredno in ugotovila, da se lahko ob spremembi smeri vetra perjanica popolnoma prerazporedi v 10–20 minutah. Rečni odtok prinaša ogromno onesnaženja - naftnih derivatov, pesticidov, težkih kovin in plastičnih ostankov, katerih porazdelitev v morju je odvisna od dinamike rečnih pljuskov. Raziskava je bila podprta z donacijo Ruske znanstvene fundacije (RSF).
Na mestu, kjer se reka izliva v morje, se oblikuje rečni perjanik - velika, vendar tanka površinska plast, izolirana od spodnjih morskih voda. Rečna voda se zaradi razlike v slanosti in gostoti ne meša takoj z morsko vodo, zato se dejansko razširi po morju. Kljub dejstvu, da je prostornina vseh rečnih voda, ki se izlivajo v Svetovni ocean, majhna v primerjavi s prostornino obalnih morskih voda (približno 0,05%), rečni perjani zavzemajo do 20% celotnega območja police Svetovnega oceana. Reke prenašajo velike količine mineralne suspenzije (drobnih trdnih delcev), hranil in antropogenega onesnaženja s celine v ocean, vplivajo na oceanske tokove in temperaturo vode. Zato lahko rečemo, da imajo perjanice vlogo povezave med celinskimi in oceanskimi naravnimi sistemi.
Dokler je dotok rečne vode ohranjen, perjanica obstaja nenehno, vendar na njegov položaj, obliko in velikost vplivata smer in hitrost vetra - zračni tok tako rekoč "odpihne" zgornjo, manj gosto plast vetra. vode v eno ali drugo smer. V zadnjih desetletjih so znanstveniki aktivno preučevali odziv rečnih oblakov na silo vetra, vendar je skoraj vse delo temeljilo na numeričnih simulacijah. Neposredne meritve, kako se to dogaja v naravi, je zelo težko in do nedavnega takšnih meritev ni izvajal nihče, zato so številni ključni vidiki tega procesa ostali neznani. Prvi, ki so na podlagi neposrednih meritev preučevali vpliv vetra na dinamiko rečnega oblaka, so bili zaposleni na Inštitutu za oceanologijo po imenu V.I. P.P. Shirshov (Moskva) in Center za morske raziskave Moskovske državne univerze (Moskva).
Znanstveniki so s pomočjo kvadrokopterjev izvedli skoraj neprekinjeno zračno raziskovanje perjanice reke Bzyb, ki se nahaja v Abhaziji in se izliva v Črno morje. Opazovanja so potekala tri dni podnevi, spremljale pa so jih meritve hitrosti in smeri vetra enkrat na minuto. Hkrati so raziskovalci spremljali temperaturo in slanost vode na različnih globinah ter hitrost toka v oblaku. Na podlagi teh podatkov so znanstveniki ocenili, kako hitro se perjanica odziva na spremembe sile vetra in kako natančno se to zgodi. Zlasti je bilo mogoče rekonstruirati hitrost zunanje meje oblaka z izjemno visoko prostorsko ločljivostjo (reda 10 m) in z natančnostjo do minute. Izkazalo se je, da se zunanja meja perjanice premika približno 20-krat počasneje, kot piha veter, in se na njeno spremembo odzove precej hitro, v 10–20 minutah. Če je veter zmeren (manj kot 5 m/s), se ob obratni smeri perjanica v nekaj urah popolnoma prerazporedi, do spremembe ob obalni smeri širjenja za 180 stopinj. Spreminja pa se le v ustnem delu, torej tam, kjer se reka neposredno izliva v morje, zunanji del perja pa se odlomi in se meša z morskimi vodami.
»Naše meritve so temeljnega pomena za razumevanje in modeliranje, kako rečna voda teče v morje in se meša z morjem ter kako se ta proces sčasoma spreminja. Za reke črnomorske obale in druga gosto poseljena območja je to predvsem posledica antropogenega onesnaženja obalnega pasu morja: z rečnim odtokom se prenaša ogromna količina naftnih derivatov, pesticidov, težkih kovin in plastičnih odpadkov. Poleg tega celinski odtok vpliva na hidrofizično strukturo in dinamične procese v obalnih vodah, zato so pridobljene informacije dragocene za oceanološke, podnebne in okoljske raziskave,« je povedal Alexander Osadchiev, vodja projekta v okviru štipendije RSF, doktor fizikalnih in matematičnih znanosti, vodja Raziskovalec na Inštitutu za oceanologijo im. P. P. Širšova.
Pomen opravljene raziskave je tudi v tem, da je bil predmet opazovanja manjši rečni perjad, ki ga je tvorila reka. Kljub dejstvu, da majhne reke predstavljajo približno četrtino odtoka sladke vode in skoraj polovico odtoka suspendiranih snovi v svetovni ocean, jih še vedno preučujejo veliko manj pogosto kot perjanice velikih rek.
Uporabljeni materiali iz članka Response of a Small River Plume on Wind Forcing; Alexander Osadchiev, Roman Sedakov, Alexandra Barymova; Meje v morski znanosti januar 2022
bbabo.Net