Nedavno sklenjeni dogovor za izgradnjo jedrske elektrarne v Argentini je zadnje prizadevanje Kitajske za sodelovanje z latinskoameriškimi državami z uporabo svoje napredne tehnologije čiste energije, del širšega prizadevanja za razširitev svojega vpliva v regiji.

Tovarna v vrednosti 8 milijard ameriških dolarjev, znana kot Atucha III, bo uporabljala kitajsko domačo zasnovo Hualong One.

Nahaja se v bližini Lime – približno 100 km (62 milj) severozahodno od glavnega mesta Buenos Airesa – bo četrta argentinska jedrska elektrarna in bo imela nameščeno zmogljivost 1,2 gigavata in začetno življenjsko dobo 60 let.

Peking in Buenos Aires sta se dogovorila za sodelovanje pri projektu že leta 2015, vendar se je napredek ustavil, dokler ni bila 31. januarja podpisana pogodba med kitajsko nacionalno jedrsko korporacijo in Nucleolectrica Argentina.

Nekaj ​​dni pozneje se je Argentina strinjala, da se pridruži kitajski globalni pobudi Pas in cesta – prvi večji latinskoameriški državi, ki je to storila – s predsednikom Albertom Fernandezom, ki je med obiskom v Pekingu podpisal memorandum o soglasju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na nedeljskem srečanju s Fernandezom dejal, da bi morali obe državi spodbujati obstoječe hidroenergetske in železniške projekte ter poglobiti sodelovanje na področju trgovine, industrije, infrastrukture in naložb, poroča državna tiskovna agencija Xinhua.

Narodi sta se dogovorili tudi za sodelovanje pri zelenem razvoju in digitalnem gospodarstvu ter v vesoljski in kmetijski industriji.

Fernandez je bil v Pekingu na zimskih olimpijskih igrah, dogodku, ki so se ga mnogi svetovni voditelji izogibali zaradi zaskrbljenosti zaradi kitajskega stanja človekovih pravic.

Cui Shoujun, profesor na kitajski univerzi Renmin v Pekingu, je dejal, da je pridružitev pasu in cesti med igrami "odmevna" poteza Argentine, ki nakazuje željo po krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi s Kitajsko. "To je bila njihova strateška izbira," je dejal.

Strokovnjaki pravijo, da ker želi Argentina doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 – 10 let pred kitajskim ciljem – za prehod potrebuje tuje naložbe in najsodobnejšo tehnologijo čiste energije.

Kitajska velja za obetavnega vlagatelja in partnerja.

Čeprav je največji onesnaževalec toplogrednih plinov na svetu, je postal tudi vodilni svetovni proizvajalec obnovljivih virov energije – sončne, vetrne, vodne – pa tudi jedrske energije in električnih vozil.

Po mnenju Juliane Gonzalez Jauregui, raziskovalke na latinskoameriški fakulteti za družbene vede, ima Argentina vzpostavljeno politiko za preusmeritev svoje porabe energije z iskanjem tujih naložb v vetrne, sončne, male hidroelektrarne in bioenergije.

Prav tako išče vlagatelje za razvoj alternativnih energij, kot so jedrske elektrarne, velike hidroelektrarne in vodikova energija.

Poteza Argentine, da se pridruži pasu in poti, bi lahko pomagala Kitajski, ki želi razširiti svojo prisotnost v Latinski Ameriki, prevzeti večjo vlogo v sektorju obnovljive energije v državi, je decembra zapisal Jauregui v dokumentu na spletni strani Carnegie Endowment for International Peace.

Kitajska je v ta sektor že vložila znatne naložbe.

Med njimi je 300-megavatna sončna elektrarna Cauchari v najsevernejši argentinski provinci Jujuy, ki je bila odprta leta 2020 in je ena največjih v regiji.

Izvozno-uvozna banka Kitajske je financirala 85 odstotkov projekta v vrednosti 390 milijonov ameriških dolarjev, preostanek pa je vlada Jujuy zagotovila z zeleno obveznico.

V sektorju vetra je vodilni kitajski proizvajalec turbin Goldwind pridobil štiri vetrne elektrarne v južni provinci Chubut in eno na severu v Miramarju v provinci Buenos Aires.

Vsi so zdaj v komercialnem obratovanju.

Toda nekateri kitajski energetski projekti so naleteli na nasprotovanje prebivalcev in okoljskih skupin, vključno z jedrsko elektrarno Hualong One.

Prvotnemu načrtu za gradnjo v Riu Negru so nasprotovale skupine civilne družbe in provinca je sprejela zakon o prepovedi.

Kontroverzen je bil tudi 4,7 milijarde ameriških dolarjev vreden kitajski hidroelektrarni projekt v Santa Cruzu na jugu.

Projekt, ki ga izvaja konzorcij, ki ga vodi državna China Gezhouba Group, je bil zelo kritiziran zaradi negativnih okoljskih in družbenih vplivov.

Decembra je bila pogodba o financiranju prekinjena, dela na jezovih pa ustavljena, poroča spletna stran Diplomat.

Antonio Hsiang, profesor na La Academia Nacional de Estudios Politicos y Estrategicos (ANEPE) v Čilu, je dejal, da so okoljska vprašanja velik problem za kitajske naložbe v Latinski Ameriki. "Videli ste nekaj uspešnih primerov, vendar je zaradi nasprotovanja lokalnih prebivalcev veliko več neuspešnih projektov," je dejal.

bbabo.Net