Kvazarji so najsvetlejši objekti v vesolju. Najmočnejše med njimi so tisočkrat svetlejše od galaksij. Predstavljajo vidni del supermasivne črne luknje, ki se nahaja v središču galaksije. Intenzivna svetloba izvira iz plina, ki ga privlači črna luknja, ki pri segrevanju oddaja različne valovne dolžine. Vendar kvazarji niso le svetli starodavni objekti. Lahko zagotovijo informacije o temni snovi.
Ko se supermasivna črna luknja aktivno hrani, jo imenujemo aktivno galaktično jedro (AGN). Plin, ki ga črne luknje pritegnejo nase, ne uide ves onkraj obzorja dogodkov. Večina plina tvori vrteči se akrecijski disk okoli črne luknje. Ko se snov v disku vrti, se segreva in pri segrevanju oddaja elektromagnetno sevanje različnih valovnih dolžin ter curke.
Ko so astronomi prvič odkrili to svetlobo, so vedeli le, da vidijo predmete, ki oddajajo radijske valove. Izraz "kvazar" je prvotno pomenil "kvazizvezdni radijski vir". Toda sčasoma so astronomi izvedeli več in sprejet je bil izraz "aktivno galaktično jedro". Vendar se izraz "kvazar" še vedno uporablja, vendar se zdaj nanaša na podrazred AGN, ki je najsvetlejši od vseh. Kvazarji se nahajajo v galaksijah, obdanih z ogromnimi haloji temne snovi. Astronomi kažejo, da obstaja povezava med haloji temne snovi in kvazarji. Halo lahko privabi še več snovi v središče galaksije, s čimer spodbuja supermasivne črne luknje in vžiga kvazarje ter spodbuja nastanek masivnejših galaksij.
Skupina raziskovalcev je razvila nov katalog kvazarjev, ki bo zagotovil močno orodje za preučevanje kvazarjev, temne snovi in supermasivnih črnih lukenj. Glavni cilj novega kataloga je astrofizikom zagotoviti orodje za razumevanje odnosov med temi objekti.
Ta katalog kvazarjev se razlikuje od prejšnjih, ker ponuja tridimenzionalni zemljevid največjega obsega vesolja v zgodovini. Ni najobsežnejši po številu kvazarjev ali najbolj natančen po kvazarskih meritvah, ima pa največjo skupno prostornino na zemljevidu vesolja, pravi David Hogg, soavtor zemljevida in astrofizik iz New Yorka.
Katalog so poimenovali Quaia, ker so bili podatki zanj pridobljeni z vesoljskega teleskopa Gaia. Gaiina misija je preslikati približno milijardo objektov v Rimski cesti, večinoma zvezd. Med svojo misijo je Gaia pridobila podatke o številnih kvazarjih, ki se nahajajo zunaj Mlečne ceste, kar je bila osnova za ime Quaia.
»Uspelo nam je izmeriti, kako se je snov kopičila v zgodnjem vesolju z enako natančnostjo kot nekateri veliki mednarodni raziskovalni projekti,« pravi Kate Storey-Fisher, vodilna avtorica in raziskovalka v Mednarodnem fizičnem centru Donostia v Španiji.
Preučevanje porazdelitve kvazarjev bi lahko pomagalo razložiti porazdelitev temne snovi, ki se nagiba k kopičenju v halojih okoli galaksij. Na velikih razsežnostih v vesolju je temna snov organizirana v mrežo in katalog kvazarjev pomaga preslikati to mrežo.
Poleg tega je katalog Quaia pomemben za preučevanje kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CWB), ki zagotavlja prepričljive dokaze o velikem poku. Mreža temne snovi ukrivi svetlobo CWB, ko ta potuje do teleskopov. Znanstveniki lahko primerjajo porazdelitev kvazarjev s podatki CWB in razkrijejo razmerje med temno snovjo in kvazarji ter se naučijo, kako se snov kopiči v vesolju.
Kvazarji pomagajo spremljati "kozmični splet" in njihova distribucija zagotavlja informacije, ki niso na voljo iz drugih virov. Na primer, sledenje porazdelitve snovi pri večjih rdečih premikih, kot je mogoče z zemljevidom galaksije. Poleg tega se katalog Quaia izogiba problemu kontaminacije podatkov, s katerim se soočajo druge študije kvazarjev, kot je Sloan Digital Sky Survey (SDSS).
Čeprav Quaia ni prvi zemljevid kvazarjev, je bolj celovit kot DR16Q SDSS, katalog kvazarjev SDSS, ki spremlja izdajo podatkov 16. Podatke, ki jih vsebuje Quaia, že uporabljajo drugi raziskovalci.
bbabo.Net