Je ena najstarejših in najhitreje rastočih rastlin na svetu, vendar bi bambus lahko imel tudi ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega in hranljivega vira hrane za rastoče svetovno prebivalstvo, meni skupina kitajskih znanstvenikov.
Zlasti bambusovi poganjki imajo številne koristi za zdravje, vključno z visoko vsebnostjo beljakovin, "podobno kravjemu mleku", ki je prav tako višja kot pri mnogih žitih, piše v članku, objavljenem v recenzirani reviji Trends in Food Science & tehnologija.
Raziskovalci so preučevali ta "podcenjen naravni vir" kot možno glavno živilo prihodnosti, pravi ekipa, ki jo vodi Wu Liangru, ustrezni avtor prispevka in raziskovalec na Kitajskem nacionalnem raziskovalnem centru za bambus.
"Bambus ponuja potencial za trajnostne vire hrane in ustvarja priložnosti za trgovino in izvoz, kar lahko prispeva k rasti lokalnega gospodarstva," so raziskovalci zapisali v prispevku.
Ko so opisali zdravstvene koristi, so dejali, da bambusovi poganjki zagotavljajo sedem od devetih esencialnih aminokislin, ki jih potrebujejo ljudje.
Pravzaprav je vsebnost aminokislin v bambusovih poganjkih višja kot v drugi zelenjavi, kot so korenje, zelena in zelje, medtem ko poganjki vsebujejo tudi več železa kot špinača in buče.
Poganjki so tudi odličen vir ogljikovih hidratov, kot so prehranske vlaknine, imajo nizko vsebnost maščob in so dober vir različnih vitaminov, poroča časopis.
Študije so pokazale, da bambusovi poganjki lahko preprečijo debelost, sladkorno bolezen in raka ter zagotavljajo antioksidativne in protimikrobne koristi, so povedali znanstveniki.
"Antioksidativna aktivnost je ena najpomembnejših funkcij bambusovih poganjkov," so povedali in pojasnili, da živilo vsebuje spojine, za katere je znano, da lovijo proste radikale - ki povzročajo poškodbe celic in so povezani s staranjem.
"[Bambusovi poganjki so] bogati z beljakovinami, prehranskimi vlakninami, minerali, vitamini in vrsto biološko aktivnih snovi," je dejal Wu.
Poganjke – ki imajo kremasto rumeno in votlo notranjost – je mogoče pripraviti na različne načine, vključno z vloženimi v soli, fermentiranimi, posušenimi, konzerviranimi, zamrznjenimi, predelanimi v sok in prah ter kuhanimi svežimi kot druga zelenjava.
Bambus je mogoče predelati tudi v različne komponente, da bi naredili "funkcionalne živilske sestavine", kot so prehranske vlaknine, ki se dodajajo živilom, kot so pekovski izdelki in jogurti, da se obogatijo, dodajajo raziskovalci.
Medtem ko ga mnogi po svetu morda vidijo le kot hrano velike pande, ima bambus v Aziji dejansko dolgo zgodovino kot kulinarična in medicinska sestavina.
Omenjeno je v starodavnem kitajskem slovarju Erya, ki sega v pozno 4. stoletje pr. n. št. in navaja, da so "bambusovi poganjki, bambusovi popki lahko jedi".
Zdaj je opaziti naraščajoče povpraševanje po izdelkih iz bambusovih poganjkov, poroča časnik, pri čemer je med letoma 2007 in 2018 zabeležena 40-odstotna rast vrednosti trgovine, pri čemer so glavni obseg izvoza konzervirani poganjki.
Gre za panogo, ki je zrela za širitev.
Kitajska je največja proizvajalka bambusa na svetu s približno 6,4 milijona hektarjev bambusovih gozdov.
A od tega je manj kot 6 odstotkov namenjenih pridelavi poganjkov in okrog 24 odstotkov kombinirani pridelavi lesa in poganjkov.
Ocenjuje se, da se na tem gozdnem območju na Kitajskem vsako leto proizvede od 25 do 35 milijonov ton poganjkov, a le tretjina se jih pobere za uživanje, piše časopis.
Preostali "gnijejo na gori" zaradi obstoječe prevelike ponudbe in nizkih cen, ki kmetom puščajo malo spodbude za obiranje poganjkov, je dejal Wu.
Toda, če bi bili kitajski poganjki v celoti pobrani in če bi prišlo do globalnega povečanja proizvodnje bambusa, bi lahko svet proizvedel kar 150 milijonov ton vsako leto, je dejal Wu, kar bi veliko pripomoglo k prehrani rastočega svetovnega prebivalstva.
Proizvodnja bambusa pa ni brez težav.
Približno 70 odstotkov svetovnih bambusovih gozdov je v Aziji, ostali bambusi pa rastejo v Afriki in Južni Ameriki.
V 48 afriških državah, kjer raste bambus, ki predstavlja približno 12 odstotkov svetovnega pridelka, pomanjkanje zavedanja o njegovih koristih pomeni, da je predelava poganjkov tam premalo razvita.
Skupno je po vsem svetu 1640 različnih vrst bambusa, vendar nimajo vsi užitnih poganjkov.
Od 800 vrst, ki jih najdemo na Kitajskem, jih je le 153 užitnih, od tega pa jih je le 56 "visoke kakovosti", pravijo raziskovalci.
Poleg tega je približno 70 odstotkov bambusovih poganjkov neužitnih odpadkov.
Vendar pa časopis pravi, da vse več raziskovalcev preučuje, kako lupine poganjkov spremeniti v funkcionalne sestavine, da bi še bolj izkoristili rastlino.
"Kljub njihovemu potencialu se uporaba bambusovih poganjkov v sedanji živilski industriji sooča z omejitvami," piše v časopisu in dodaja, da bi jih bilo treba obravnavati, da bi bambus postal svetovna osnovna hrana.
Wu je dejal, da ima rastlina tudi kratko obdobje poganjkov, zaradi česar je težko pobrati, preden poganjki olesenejo.
Bambusovi poganjki lahko po žetvi hitro olesenejo in postanejo togi, zato jih predelamo, da postanejo stabilni na policah – kar zmanjša njihovo hranilno vrednost.
Sveži bambusovi poganjki vsebujejo tudi toksine, ki se zmanjšajo s predelavo, vendar so raziskovalci dejali, da je treba testiranje izvesti, preden se izdelki pošljejo na trg, in da je treba oblikovati mednarodne standarde za zagotovitev varnosti.
Nadaljnje raziskave je treba opraviti tudi o dolgoročnem vplivu uživanja povečanih količin bambusovih poganjkov, zlasti z uporabo funkcionalnih sestavin.
Vendar pa je skupina zapisala, da so bambusovi poganjki "podcenjen naravni vir v mednarodnem scenariju, imajo velik potencial, da postanejo glavna hrana po vsem svetu in prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov".
bbabo.Net