Blagoevgrad, 13. januar (bbabo.net)
Dijaki, učitelji, predstavniki kulturnih ustanov in lokalno vodstvo so danes na mestnem vrtu Blagoevgrada, kjer sta postavljena doprsna kipa dveh znanih osebnosti, počastili spomin na Peyo Yavorova in Maro Buneva.
Obletnica rojstva Peya Yavorova je zbrala ljudi, ki so se prišli pokloniti delu pesnika in revolucionarja. Blagoevgradska igralka Janet Keranova se je spomnila Yavorove ljubezni do Makedonije, njegove žrtvovanja za svobodo svojih rojakov zunaj domovine in zadnje želje, da bi bil pokopan v turistični jakni, škornjih in kapi. "Če ne bi umrl v Makedoniji, potem bi vsaj umrl, kot sem bil na to pripravljen," so zadnje vrstice velikega pesnika.
Yavorjevo ime je šola v Jerevanu v Armeniji, pa tudi koča v gorovju Pirin, vrh v gorovju Tangra na otoku Livingston na Antarktiki, pa tudi na desetine ulic, šol in kulturnih ustanov, je povedala Janet Keranova. V Blagoevgradu se največja dvorana imenuje "Peyo Yavorov", prav tako deveta osnovna šola.
Drugošolka Dimitria Voykova je s kratko, a otroško iskreno besedo delila, da jo je o Yavorovu izvedela med sprehodom z babico v Gotse Delchevu. Razume, da sosednja hiša pripada bratoma Kracholovi - potomcem Yavorova, sam pa je velik pesnik in junak, ki je s svojim odredom osvobodil Nevrokop / dn. Gotse Delchev/. Yavorov je tudi prvi župan mesta, a župansko službo zapusti šele po petih dneh, "ker je bil velik junak in je šel osvobajati druga mesta". Dimitria je zbrani množici povedala, da to zgodbo zdaj pripoveduje svojim sošolcem in ves razred je ponosen, da se imenuje "Javorovci".
Obletnico smrti Mare Buneve, katere spomenik so odkrili avgusta lani, so danes prvič počastili v Blagoevgradu, nekaj metrov od doprsnega kipa Javorova. Pred 94 leti je na Kamnitem mostu v Skopju bolgarski revolucionar iz Makedonske notranje revolucionarne organizacije s štirimi naboji ubil skopskega glavnega tožilca Velimirja Preliča nad skopskim študentskim procesom, se spominja zgodovinar Ivan Stojanov, zgodovinar iz Pokrajinskega zgodovinskega muzeja Blagoevgrad. Sodbo za atentat na Preliča je IMRO izdala po tem, ko je tožilec odredil mučenje na desetine bolgarskih študentov v Makedoniji zaradi revolucionarnega delovanja. Mara Buneva kazen prestaja 13. januarja, z ostalimi naboji pa je naredila samomor, se je spomnil Ivan Stojanov.
Predstavniki IMRO, prebivalci, predstavniki kulturnih ustanov ter lokalnih in državnih oblasti v mestu ter občani so danes položili vence in cvetje pred njenim spomenikom.
bbabo.Net