Gabrovo, 15. januar (bbabo.net)
Slika "Podeželska pokrajina" umetnika Ivana Markvichka je prikazana v reprezentativni ekspoziciji gabrovske galerije "Hristo Tsokev" in jo je ekipa kulturne ustanove določila kot poudarek januarja.
Galerija Gabrovo leta 2022 praznuje 60 let od ustanovitve in je bila prvotno umetniški oddelek takratnega Pokrajinskega narodnega muzeja. Otvoritev je bila 5. septembra 1962 z umetniško razstavo, na kateri je bilo 40 slik in skulptur. Med njimi je pet slik pokrovitelja galerije - slikarja Hrista Tsokeva, rojenega v Gabrovu, enega prvih bolgarskih umetnikov, ki je prejel akademsko izobrazbo in diplomiral na moskovski umetniški šoli. Ostale slike muzeju podari Nacionalna umetniška galerija del Ivana Markvičke, Jaroslava Vešina, Vladimirja Dimitrova - Mojstra in drugih bolgarskih umetnikov. To je sporočila Nelly Nedeva, odnos z javnostmi v Galeriji Gabrovo.
Nedevi je povedal, da malo znana slika Mrkvičke ni datirana, po besedah likovnega kritika prof. Marina Dobreva pa gre za zgodnje umetnikovo delo, iz njegovega češkega obdobja. Delo, ki je bilo prikazano na prvi likovni razstavi leta 1962, meri 29 krat 42 centimetrov in je naslikano v značilni tehniki umetnika - olje na platnu.
Jan Vaclav Mrkvichka, kot je njegovo rojstno ime, se je rodil v vasi Vidim pri Dubi, Avstrijsko cesarstvo / danes znotraj meja Češke republike 23. aprila 1856. Na povabilo vlade Vzhodne Rumelije je leta 1881 prišel v Bolgarijo in bil imenovan za učitelja na gimnaziji v Plovdivu "Sv. Ciril in Metod". Leta 1896 je bil med ustanovitelji Državne šole za risanje (danes Državna akademija umetnosti). Istega leta je bil Ivan Markvichka soglasno izvoljen za direktorja prve višje umetniške šole v Bolgariji.
Gabrovska vas Zhaltesh je ovekovečena na sliki velikega bolgarskega slikarja
O Nedevi je povedal radovedno zgodbo, povezano z ustvarjalnim iskanjem navdiha, ki je velikega slikarja dvakrat pripeljalo v Gabrovo. Poleti 1892 je Mrkvichka na poti iz Tryavne v Gabrovo šla skozi vas Zhaltesh. Iz osebnega arhiva krajevnega zgodovinarja Ilije Gabrovskega, ki ga hrani gabrovski državni arhiv, izvemo, da je umetnik navdušen nad »majhno, za Gabrovo tipično podeželsko hišo ob cerkvi« sv. Atanas "v vasi, je dejala Nedeva. Kot pravi plener je Mrkvichka raztegnil svoj stativ in začel slikati hišo Stojana Ivanova Ryazkata. Nenavaden dogodek za prebivalce Zhaltesha jih je hitro zbral okoli umetnika. Dekle ga je vprašalo kdo ga je naučil tako dobro slikati, in Korenček je odgovoril: "Kdo? Delo in talent naredita slikarja."
Korenček je kot izkušen učitelj vzel svinčnik in začel risati konja in osla, ki sta se pasla v bližini. Otrokom je dal vzeti zvezke in jim naročil, naj narišejo obe živali ter jim pokazal, kako izraziti razlike s svinčnikom. Nato je skupaj z njimi naslikal hišo Stoyana Ryazkate, pri čemer jim ni pozabil dati domače naloge - vsak naj poslika svojo hišo. Zvečer, ko se je z ovcami vračal s pašnika, je bil Ryazkata presenečen nad množico, zbrano pred njegovo hišo. Še bolj ga je presenetila slika in je o svojem domu vzkliknil: Enako! Nedeva je pojasnila, da je bilo delo »Hiša iz vasi Zhaltesh« prvič objavljeno leta 1895 v »Zbirki ljudskih pripovedi, znanosti in slovstva«, ki jo je izdalo Ministrstvo za javno šolstvo.
Čudovit ženski nakit za glavo Sokaya, značilen za Gabrovsko pokrajino, navduši Mrkvichka in se vrne v gorePo treh letih se je slavni umetnik vrnil na Gabrovsko, tokrat, da bi naslikal žensko s sokajem, je povedala Nedeva. Takrat se je specifična ženska noša, ki so jo turške oblasti prepovedale, ohranila le v gorskih zavetnih vaseh. Ivan Markvichka gre v vas Bozhentsi v upanju, da bo našel model za svoje delo. Hodi po ulicah vasi, stoji ob fontani in trgu in gleda. Malodušen zvečer sedi v gostilni Andreje Kolev. Radovedni vaščani so takoj začeli spraševati nenavadnega neznanca – od kod je in kaj ga vodi v njihovo vas. Mrkvichka v tistem trenutku skozi okno vidi, po kaj je prišel - lepo in napeto Rado Andreevo Koleva z menci na rami. Vztrajno pride umetnik ven in reče: "Želim te slikati s sokajem!". Zaskrbljena ženska odgovori, naj vpraša moža. Po besedah krajevnega zgodovinarja Ilije Gabrovskega je Radinin mož nezadovoljno rekel: "Ne bom pustil, da se izgubiš, ker boš umrl. Komu boš zapustil svoja dva otroka?" Posredovanje tašče je omogočilo znamenito delo Korenčka "Ženska s sokajem". Umetnica je Rado Andreevo slikala tri dni, a ne da bi jo pogledala v oči, zaradi moževega vraževerja, zato je manekenka na sliki upodobljena v profilu.
Zaradi vraževerja ali ne, a portret Rada iz vasi Bozhentsi ima tragično usodo. Po predstavitvi razstave v Sofiji je delo odkupil Etnografski muzej, kjer je postalo del stalne razstave. Med bombardiranjem Sofije leta 1943 je v stavbi muzeja izbruhnil požar in slika je zgorela.
Starejši, ki so v sedemdesetih letih živeli v Božencih ali obiskovali muzejsko hišo Doncha Popova, so novinarju povedali, da ima muzej kopijo slike "Ženska s sokajem", ki jo je ustvaril neznani umetnik, a trenutna usoda sulice ni znana.
Nedeva je za Umetnostno galerijo Gabrovo povedala, da je leta 1974 postala samostojna ustanova z lastno stavbo. Zgodovina galerije je povezana z imeni umetnikov, kot so Svetlin Rusev, Kancho Tsanev, Mityo Solakov, Nikola Nikolov, Mincho Minchev, Iliya Savchev, Simeon Abanos. Specializirani razstavni prostori imajo skupno površino 1500 kvadratnih metrov, v 500 kvadratnih metrov velikem fondu pa je shranjenih več kot 3000 eksponatov.
bbabo.Net