V teh dneh veliko slišimo o tem, da je islam napačno predstavljen v novicah. Poročila o nasilju, diskriminaciji, omejevanju pravic žensk so pripeljala do napačnega sklepa, da človekove pravice in demokracija nimajo mesta v islamu. Gnusna dejanja neodgovornih ljudi, ki uporabljajo islam kot pretvezo za pospeševanje svojih zlobnih namenov, so to napačno predstavljanje še poslabšala in obrekovala pristni obraz islama kot religije miru in blagoslova celotnega vesolja, Rahmatul Lil Alamin. Posledično se muslimanska skupnost, ki živi zunaj svoje države, sooča z več vprašanji, kot so islamofobija, diskriminacija in rasno profiliranje.

S postopnim širjenjem islama je bil odnos med islamom in demokracijo nenehno predmet znanstvenih razprav. Tako na Zahodu kot v muslimanskem svetu so diskurzi o islamu, človekovih pravicah in demokraciji pridobili moč in postajajo tema vročih razprav. Vprašanje o združljivosti islama in demokracije je v središču tega diskurza, kot da slednji v islamu ni mesta.

Za muslimane je islam božansko razodetje, izčrpen sklop načel in moralnih napotkov Vsemogočnega Boga (teocentričnega). Človekove pravice so po drugi strani skupek vrednot, ki so nastale z logiko ali so povezane s človeško usmerjenostjo (etnocentrično) in povezane s sekularizmom zaradi ločitve vlog in funkcij vere (cerkve) in države.

Prihod preroka Mohameda (PBUH) je pomenil svobodo človeštva pred vsemi oblikami kršitev človekovih pravic.

Če torej na islam gledamo s formalističnega pristopa kot na strukturni organizacijski sistem, bo demokracija obravnavana kot nezdružljiva s šeriatskim islamom. V tem primeru je potrebna opomba. Islam molči o vrsti vlade (monarhija ali republika) ali izboru vodje (musyawarah s strani sveta ali imenovanje). Oba sta bila v zgodnjih letih islama uporabljena v drugem času.

Če nekdo gleda na islam kot na niz bistvenih vrednot ali načel, ki so ključnega pomena za človeštvo, bo spoznal, da se islam in demokracija medsebojno krepita. Muslimanski učenjaki in zgodovinarji bi morali biti zaslužni v zvezi s tem, saj so dokazali, da je prihod preroka Mohameda (PBUH) pomenil svobodo človeštva pred vsemi oblikami kršitev človekovih pravic. Zaradi svoje osvobajajoče teologije naj bi islam ustvaril stabilno osnovo za družbo z izkoreninjenjem džahilijevskih tradicij in vodil k vzpostavitvi načel človekovih pravic, ki jih poznamo v sodobnem času.

Zanimivo se nam je zdelo, da islamske vrednote, kot so egalitarizem (al mussawwa), pravičnost (al addudiyah), pluralizem (al-musyarakat), osebna svoboda in zaščita ter strpnost (al tasamud), ne najdemo le v Svetem Koranu. kažejo pa se tudi v listini Madine iz 6. stoletja.

Da stvari postavimo v kontekst, so bile primerljive ideje izražene v Magni Carti v 12. stoletju ali šest stoletij pozneje. Združeni narodi so Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (UDHR) sprejeli šele leta 1948. Glede na ta dolg interval ne bi bilo pretirano trditi, da je bila Madinska listina precej pred svojim časom. To je nekaj, na kar bi morala biti muslimanska skupnost ponosna in kot odraz razvoja učinkovitih sredstev za spodbujanje njegovega izvajanja v današnjem okolju.

OIC je leta 2010 ratificiral Deklaracijo o človekovih pravicah v islamu (IUDHR). OIC je nadalje ustanovil Neodvisno stalno komisijo za človekove pravice (IPHRC) in februarja 2012 je Indonezija imela čast gostiti prvo zasedanje. tega avgustovskega telesa. Ta pozitiven korak odraža pripravljenost OIC, da spoštuje temeljna načela človekovih pravic UDHR.

Glede na predhodne dejavnike je povsem očitno, da se islam, človekove pravice in demokracija v smislu vsebinskih vrednot ne medsebojno krepijo, temveč tekmujejo. Posledično se zdijo razprave o univerzalnosti in kulturni relativnosti človekovih pravic z islamskega vidika manj pomembne. Islam in sodobnost lahko sobivata skupaj.

Najbolj pereč izziv za muslimanski svet je, kako uveljaviti osnovne pravice ob ohranjanju islama kot vira energije za uveljavljanje ustrezno zasluženih pravic v vseh vidikih človeškega življenja. Enako pomembno je določiti, kako lahko države z muslimansko večino ponudijo varovala svojim državljanom, da svobodno in odgovorno uveljavljajo svoje ustavne pravice z demokratičnimi procesi za zagotavljanje družbeno-ekonomskih koristi za družbo in narod.Muslimanski svet je, tako kot v drugih delih sveta, v nihanju, njegova mladina pa se sooča s kulturno dezorientacijo. Neverjetna širitev družbenih medijev v enaindvajsetem stoletju je pomenila, da so misli ljudi močnejše, kot so bile kdaj prej. Ker ljudje iščejo več političnega prostora in več sodelovanja pri oblikovanju svoje prihodnosti, učinkovita vlada zahteva podporo civilne družbe, pa tudi močno prepričanje in neutrudno negovanje demokracije.

V zvezi s tem te razpoložljive informacije osvetljujejo nekatera pomembna vprašanja, ki zahtevajo našo takojšnjo pozornost. Indeks človekovega razvoja (HDI) razkriva, da je bilo 36 % od 57 članic OIC v nizkem indeksu politike opolnomočenja žensk. Indeks razvoja spolov (GDI) kaže, da se večina žensk in deklet v državah OIC med drugim sooča s precejšnjimi ovirami pri izobraževanju, zdravstvenem varstvu in gospodarskih možnostih. Islamski indeksi za leto 2020 kažejo, da večinsko nemuslimanske narode v povprečju prekašajo države z večino muslimanov, pri čemer večina držav, v katerih prevladujejo muslimani, pade na dno seznama.

Omeniti velja, da Islamski indeksi priznavajo pomen islamskih načel in naukov iz svetega Korana in hadisa pri vzpostavljanju uspešnih institucij in krepitvi upravljanja islamske države. Islamski indeksi vključujejo dobro upravljanje in pravno državo, svobodo in pravične priložnosti za samorazvoj ter prosti trg in visoko gospodarsko uspešnost.

Vendar pa nas te ugotovitve ne smejo užaliti, ampak jih raje uporabiti kot odsev za izboljšanje statusa in razmer ljudi v muslimanskem svetu in s tem počastiti moralni navdih družbe Madani. OIC je začrtal pot za zapolnitev vrzeli v opolnomočenju žensk s sprejetjem POA za napredek žensk leta 2016. POA opisuje ukrepe za vključevanje enakosti spolov v izobraževanje, zdravje in spodbujanje ekonomskega opolnomočenja žensk. OIC je lani sprejela tudi vrsto resolucij, v katerih je pozvala članice, naj posvetijo posebno pozornost ženskam v prizadevanjih za gospodarsko prilagajanje med pandemijo COVID in po njej.

Človeški talent najbolje deluje v ugodnem okolju, ki odpira poti za družbeno-ekonomski napredek in razvoj. Ker se islam in demokracija medsebojno krepita, bi širok demokratični pristop in izmenjava pridobljenih izkušenj zagotovo pomagala muslimanskemu svetu, da okrepi svoje skupne zaveze in prakse islama kot religije miru in blagoslova za vse človeštvo, Rahmatul Lil-Alamin.

Pisatelj je veleposlanik Indonezije v Pakistanu.

bbabo.Net