Preprosto je reči, da lahko opozicija zavoha kri. To pojasnjuje naval srečanj med različnimi opozicijskimi strankami ter med nekaterimi opozicijskimi strankami in vladnimi koalicijskimi partnerji. In tista med samimi koalicijskimi partnerji – MQM iz Karačija in PML-Q, ki drži pandžabsko vlado za PTI – je dodala celotno skrivnost, ker sta se odločila, da bosta skupaj naredila vse potrebne korake; brez očitnega razloga. Vse to je povsem naravno razburilo vlado PTI. Tako zelo, da se tudi takrat, ko je premier poskrbel, da so žarometi nanj in na vladajoči stranki, ko je najuspešnejšim ministrom podelil certifikate o uspešnosti, se še vedno ni mogel upreti, da ne bi ves čas obtožil opozicijskih voditeljev.

Sredi vsega tega bi morali navadnim ljudem v državi oprostiti, da se sprašujejo, kje so v širši shemi stvari. Ali naj ne bi bila predstavniška vlada iz ljudstva, za ljudi in vse to? Toda ko se opozicija nagiba nazaj, da bi poslala vlado v pakiranje, ki se nato z zobmi in nohti bori za obstanek na funkciji, obe pa skušata tudi bruhati več strupa na drugega, kako se lahko kdo od njih sploh pretvarja, da pazi za interese ljudi?

Zdaj se zdi, da je vlada bolj zaskrbljena zaradi dokazovanja, da je opozicija pokvarjena do jedra, in pošiljanja v zapor, kot da bi naredila veliko za izboljšanje gospodarstva; ki mimogrede vztraja, da gre čisto v redu. In opozicija daje vtis, da so stvari slabe samo zato, ker šov vodi domnevno nesposobna vlada, za vzpostavitev reda pa je treba le, da jo odstranimo z oblasti. Prav tako ni dal nobenega načrta o izboljšanju rasti, zmanjšanju inflacije, povečanju zaposlenosti itd.

Kot da tako vlada kot opozicija dajeta mojstrski tečaj, kako ne služiti ljudem. *

bbabo.Net