Varna, 11. februar (bbabo.net)

Kot odgovor na uničujoče posledice pandemije COVID-19 na kulturni in ustvarjalni sektor Evropski načrt za oživitev vključuje dejavnosti, katerih kulturna osnova temelji na skupnih načelih in vrednotah, je povedal dr. Lubomir Kutin, sociolog, dolgoletni kulturni raziskovalec. umetniških festivalov, avtorica tematskih knjig. Z njim se je pogovarjal o podpori kulturi, ki naj bi izhajala iz novega proračuna in načrta za oživitev EU.

Kutin je komentiral, da je kriza Kovid prizadela vse kulturne dejavnosti in ustvarjalne izdelke v verigi. Hkrati je ta situacija pomagala družbi in politikom, da na kulturo gledajo drugače, je dejal strokovnjak. Po njegovih besedah ​​je dobro, da je to področje zavzelo vodilno mesto v sistemu javnih politik. Želeti si je kaj, vprašanje je, kako bomo lahko dolgoročno poželi koristi, ki se bodo izkristalizirale v javnih dobrinah, v umetniškem ustvarjanju, na dolgi rok za ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo, je dejala specialistka.

Celotno besedilo intervjuja sledi:

- Kakšno mesto je področje kulture našlo v evropskem načrtu za oživitev zaradi bolezni COVID-19?

- Sprva se je ta načrt osredotočil na energijo, infrastrukturo, inovacije. Kultura je bila odsotna kot tema. Po močnem vztrajanju in aktivnem položaju sektorja je zavzel svoje mesto, čeprav skromno kot delež. Ta vključenost je do neke mere jamstvo za dolgo odlašane reforme javnih sistemov na področju kulture, skupaj z vsemi drugimi področji našega življenja. Sredstva, ki bodo prišla iz evropskega načrta, je treba usmeriti v enote, ki so namenjene gradnji zmogljivosti.

- Kakšna je vloga Državnega sklada za kulturo v razmerah pandemije in ali so v njem potrebne kakšne spremembe?

- V tej situaciji nacionalni sklad "Kultura" pridobi večjo težo v sistemu javnih politik za kulturo. Ustanovitev sklada je posledica sprejetega temeljnega zakona za varstvo in razvoj kulture v daljnem letu 1999. Zadnjih več kot 20 let zahteva resen premislek in prilagajanje trenutnim razmeram. Če je nacionalni sklad "Kultura" do pred 2-3 leti razdelil proračun v višini približno pol milijona leva, potem je pandemija covida leta 2020 povzročila šokantno povečanje na 20 milijonov leva. Dejstvo, ki je velik izziv za strokovnjake, ki delajo v skladu. Iskreno upam, da se bodo zgradile potrebne zmogljivosti, kar bodo zagotovile zakonske spremembe. Ker je v sistemu kulturnih politik Nacionalni sklad "Kultura" enota, ki je nekakšen porok za integracijo bolgarske kulture v evropske trende in procese na tem področju. Kultura mora zavzeti svoje mesto v organizaciji javnega življenja. Danes vsak večji investicijski projekt nujno spremlja presoja vplivov na okolje in nihče ne skrbi za presojo vplivov na kulturo. Je bolj zapleteno, a nujno potrebno, saj vseprisotna in nepremišljena komercializacija vpliva na vitalne družbene sisteme – izobraževanje, socialno pomoč, varnost, obrambo. Slab okus ne prinaša nič manj dolgotrajne in včasih usodne škode, sorazmerne s porušenim naravnim ravnovesjem. In nihče ne more ustaviti samopozabljenih pišmanov »kulturnih voditeljev«, katerih glavna skrb je zadovoljiti lastni ego in brezobzirno parazitirati na nacionalnih in svetovnih umetniških vzorih – podobno kot svetopisemski trgovci v templju. Če narava obstaja skozi ravnotežje, potem kultura kot človeška dejavnost sledi načelu hierarhije. Kot so rekli v ljudstvu - "Vsaka žaba mora poznati svoj cilj". Smiselna kulturna reforma pomeni postavljati plasti, vrednote, gojiti pravila in standarde, da bi dali "zeleno luč" vsakemu visoko profesionalnemu umetniku. Kultura, ki živi na trgu, je dovolj pomembna, da se prehrani sama. Ni mu treba prejemati javnih sredstev – Payner je bil tako kot prej financiran iz evropskih sredstev. To bi morala biti glavna skrb pristojnih institucij – Državnega zbora, Ministrstva za kulturo, Državnega sklada »Kultura«, občinskih uprav.

- Ali proračun daje razloge za izhod iz pasti epidemije?- Na vlaganje v kulturo je treba gledati kot na nujnost za premagovanje krize covida, saj je prizadela vse kulturne in umetniške dejavnosti. Proračunu je vedno priložena triletna srednjeročna napoved – v primeru za obdobje 2022-2024. V veliki meri se ta proračunska napoved zagona še naprej pripravlja uradno. V njem beremo o "Opernih in filharmonijskih društvih, na primer" - inštitutih, ki ne obstajajo že več kot 20 let. V kulturi je dolgoročno načrtovanje ključnega pomena. Tudi letos v Varni ne bo baletnega tekmovanja, tudi organizatorji festivala Varna Lit so se odločili, da ga ne bodo izvedli, saj do aprila ne bodo vedeli, koliko denarja bodo imeli iz občinskega proračuna. Financiranje ne sme biti brezpogojno, ampak mora temeljiti na premišljenih postopkih spremljanja in vrednotenja, ki odpravljajo nasprotja interesov. To je zelo težko dosegljiv cilj, saj smo majhna družba, zapletena v sorodstvena in druga razmerja vseh vrst. Prav s tega vidika dobiva Nacionalni kulturni sklad posebno težo - postati inkubator idej in primerjati svojo kulturo z evropskimi in svetovnimi procesi na istem področju. Seveda je v tem konglomeratu interesov treba izračunati nekatera neizogibna tveganja. Po drugi strani pa potrebuje podporo tudi uveljavljeni korpus uveljavljenih kulturnih zavodov in infrastrukture. Velik problem, ki zdaj obstaja, je nezmožnost odpiranja perspektiv in programov s triletnim rokom, kot v Evropski uniji. V tem triletnem okviru financiranja kulturnih pobud nimamo takšnih orodij, zato ne moremo zagotoviti predvidljivosti.

- Ali je v tej situaciji sploh potrebna posebna "zaščita" za kulturno sfero ali uvedba "zaščitenih" posebnosti in poklicev?

- Tako kot zaščitene vrste v ekologiji, tudi kultura potrebuje podobno nego. Kajti v EU je za 27 držav, ki sestavljajo evropsko družino, kulturna raznolikost bogastvo, ki se izraža v različnih oblikah kulturnega delovanja. V ozadju prizadevanj za financiranje kulture se pojavljata še nerešena problema. Premalo pozornosti namenjamo ustvarjalnosti. Na primer, klasične uprizoritvene umetnosti - simfonična, komorna glasba, opera, balet, umetniška pesem, ne ponujajo novih produkcij. Zdaj predstavniki filmske industrije upravičeno protestirajo, da administrativne motnje ovirajo financiranje novih produkcij. A nič manj nas ne bi smela skrbeti ustvarjalnost v omenjenih glasbenih zvrsteh, saj brez njih nismo obsojeni na nič manjšo stopnjo nekulturnosti. Drugi problem je, da ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo, nimajo dobrih, ustreznih možnosti. Tukaj je primer – lani je na Narodni akademiji za glasbo diplomiralo šest violinistov. Za ustvarjanje dobrega glasbenika je potrebnih najmanj 15-20 let. Zato bi morali ti poklici postati zavarovana vrsta, saj bodo kmalu izginili. Tukaj vas bom spet spomnil na posebne politike za razvoj teh veščin. Sicer pa nas čaka duhovna revščina. Še manj opazen je negativni trend. Kultura črpa vire iz izobraževanja. So nekaj kot povezane posode. Upad poklicne umetniške izobrazbe je očiten. V ozadju kovid krize se je upad likovne vzgoje na splošno izobraževalnih šolah še okrepil. Že dve leti vzgajamo generacijo, ki razpada od vseh vrst umetniških dejavnosti. To je katastrofalno. Mladi vstopajo v življenje, popolnoma odtujeni od umetnosti – kot radovednost in zanimanje. Odveč je razlagati pomen umetnosti pri oblikovanju ustvarjalnih odnosov v vseh vrstah poklicev. Po drugi strani pa sta zadnji dve leti ustvarili priložnosti. Preizkusi so umetnikom pomagali utrditi, kultivirati in pokazati solidarnost. In to je zelo pomembno za zagotovitev preživetja sektorja. Čeprav je COVID-19 povzročil številne težave, je dobro, da je bila kultura prepoznana kot nekaj pomembnega, da zavzame pravo mesto v sistemu odnosov z javnostmi.

bbabo.Net