Bbabo NET

Družba Novice

Ukrep za prenehanje mučenja, izginotja

Leta 2004 je izginil Somchai Neelapaijit, odvetnik in borec za človekove pravice. Nazadnje so ga iz avtomobila videli štirje moški. Njegovo bivališče še danes ni znano. Lani je Jiraphong Thanapat, osumljenec za drogo, umrl po mučenju na policijski postaji Muang Nakhon Sawan. Video dokazi kažejo, da je policija moškega dušila s plastičnimi vrečkami, dokler se ni zgrudil in prenehal dihati.

Primeri Somchai in Jiraphong na Tajskem niso redki. Bilo je več primerov prisilnih izginotij in mučenja. Številni od teh primerov so še danes nerešeni in storilci niso odgovarjali.

Oblasti zdaj obravnavajo osnutek zakona, Zakon o preprečevanju in zatiranju mučenja ter prisilnih izginotij. Ker bo ta zakonodaja kriminalizirala mučenje in prisilno izginotje, Amnesty International spremlja njen razvoj.

Osnutek v sedanji obliki določa, da izjav ali informacij, pridobljenih z mučenjem – opredeljenih kot kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje (CIDT/P) – ter prisilno izginotje ni mogoče uporabiti kot dokaz, razen če je taka izjava ali informacija namenjena namen pregona storilcev teh kaznivih dejanj.

Osnutek tudi priznava, da je prisilno izginotje neprekinjeno kaznivo dejanje, kar pomeni, da se začne od trenutka, ko je žrtvi odvzeta prostost in se nadaljuje, dokler ni znano, kje se oseba nahaja, tudi če se to izve šele po dolgih letih.

Pohvalno je, da se pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo civilna družba skupaj s strankami in akademiki, trudi končati izginotje in mučenje. Vendar pa je, kot zdaj stvari, Tajska daleč od tega, da bi zares zaščitila vse pred tako hudimi kršitvami človekovih pravic. Prizadevanja odbora dodatno ovira negotovost, ali bosta Ministrstvo za pravosodje in Državni svet izvedla spremembe, ki so nastale v postopku priprave.

Eden od elementov predloga zakona zahteva, da morajo uradne osebe, ki so zadolžene za pridržanje oseb, nemudoma zabeležiti, ko osebo sprejmejo v prostor za pridržanje. Zakon določa tudi kazen, če uradna oseba zamudi, ne zabeleži, nenatančno evidentira ali zavrne evidentiranje sprejema osebe v pridržani prostor ali kako drugače ovira zakonite pravice in pravna sredstva pridržane osebe.

Predlog zakona še pravi, da lahko javni uslužbenec ali sodišče le v izjemnih okoliščinah in pod zelo strogimi pogoji zavrne razkritje podatkov o pridržani osebi.

V osnutek so vključeni zaščitni ukrepi, ki že obstajajo v tajskem pravu glede mučenja, CIDT/P in prisilnega izginotja, na primer tisti v zakoniku o kazenskem postopku. Med zaščitnimi ukrepi so pripornikom omogočiti dostop do pravnega svetovalca v najkrajšem možnem času, najkasneje 24 ur od trenutka prijetja, ter obvestiti svojce o prijetju in kraju pridržanja pripornika. Pomembno je, da se te zaščitne ukrepe ponovi v predlogu zakona, tako da zajema celotno paleto zaščite pred mučenjem, CIDT/P in prisilnim izginotjem.

Komisija, ki preučuje predlog zakona, naj bi njegovo različico objavila danes. Komisija bo nato svoj osnutek predložila predstavniškemu domu v drugo in tretjo obravnavo.

Priporočila, ki jih je potrdila Amnesty International, so lahko vključena v različico, ki jo bo odbor predložil predstavniškemu domu, ali pa tudi ne. Če bodo spremembe sprejete in osnutek zakona sprejet ter v skladu z obveznostmi Tajske po mednarodnem pravu človekovih pravic, bi posledični akt prinesel upanje tistim, katerih pravice so bile kršene.

Sem spadajo tisti, ki so preživeli, vendar so imeli srečo, da so preživeli mučenje, in družine žrtev prisilnega izginotja, katerih kraj ostaja neznan. Podobno pomembna sestavina osnutka je, da bodo obstoječi zastaralni roki odstranjeni, kar bo žrtvam in družinam omogočilo, da si prizadevajo za pravico.

Vse skupaj bo Zakon o preprečevanju in zatiranju mučenja ter prisilnih izginotij zagotovil pomembno zaščito vsem na Tajskem, saj vsebuje jasne smernice, ki jih morajo upoštevati oblasti – policija, vojska in pravosodje. Končni cilj je zagotoviti, da je ravnanje oblasti pregledno in da so vsi vpleteni odgovorni za svoja dejanja, da se tragedije, kot sta Somchai in Jiraphong, ne ponovijo.

Piyanut Kotsan, direktor tajske Amnesty International.

Ukrep za prenehanje mučenja, izginotja