Večina gospodarskih raziskovalnih hiš, vladnih in zasebnih, je predvidela, da bo na Tajskem letos prišlo do 3,5-4-odstotne rasti BDP. Celo Skupni stalni odbor za trgovino, industrijo in bančništvo, organizacija, ki zastopa tajske poslovne subjekte, je podprla to vrsto.
Rast bo izhajala iz treh dejavnikov: prvič, okrevanje po dveh počasnih letih nizke rasti; drugič, zmanjšan vpliv različice Omicron in visoka stopnja precepljenosti; in končno, rast svetovnega gospodarstva. Nazadnje je tajsko gospodarstvo doseglo 4-odstotno rast leta 2018.
Vse te projekcije so bile narejene, preden je Mednarodni denarni sklad (IMF) zmanjšal svoje obete za svetovno gospodarsko rast za leto 2022 s 4,9 %, ki jih je napovedal oktobra 2021, na 4,4 %, ki jih je napovedal prejšnji mesec.
To znižanje za pol odstotne točke je bilo predvsem posledica popravljenih projekcij rasti ZDA (1,2-odstotno znižanje) in Kitajske (0,8-odstotno znižanje).
Ker sta naša največja trgovinska partnerja, ki imata 29,1 % našega izvoza, je naravno, da bi morali biti temu ustrezno revidirani tudi navzdol.
Za tiste, ki morda ne bodo prišli do konca tega članka, se bom prekinil: moja ocena letošnje rasti Tajske je veliko manj optimistična – ne 3,5 %, ampak 1,6 %. Imam pet razlogov, zakaj.
Št. 1: Visoke stopnje inflacije. Cene življenjskih potrebščin so se januarja zvišale za 3,23 %, v primerjavi z 2,17 % mesec prej. To je morda videti skromno v primerjavi s stopnjami 5-7 % v nekaterih drugih državah. Ampak naj vam povem to. Grobi krog inflacije na Tajskem se je pravkar začel.
V istem mesecu so cene pri proizvajalcih poskočile za 8,7 %, kar je precej višje od stopnje inflacije cen življenjskih potrebščin. Raziskava med izvršnimi direktorji, ki jo je opravila Federacija tajske industrije, kaže, da bodo proizvajalci lahko obdržali trenutne cene izdelkov največ 1-2 meseca. Po tem se bo ta visoka stopnja inflacije prenesla na potrošnike. V isti raziskavi 35,3 % anketirancev meni, da bo visoka inflacija trajala tri do šest mesecev, 34,7 % meni, da bodo visoke cene tu, da ostanejo šest do 12 mesecev, 30 % pa meni, da bo visoka inflacija pri nas eno leto oz. več.
Se strinjam z zadnjo skupino. Nisem pretirano pesimistična. Le ta začarani krog inflacije se je šele začel. Cene se najprej dvignejo v proizvodnem sektorju, nato pa se prenesejo na potrošnike. Potrošniki, ki so tudi prejemniki plače, bodo nato zahtevali višje plače, da bi plačali naraščajoče življenjske stroške. Višje plače bodo posledično dvignile proizvodne stroške. Cikel se nadaljuje.
Teoretična rešitev je, da se to prepreči z dvigom obrestnih mer in zniževanjem državne porabe za zatiranje povpraševanja, preden se naraščajoči stroški proizvajalcev prenesejo na potrošnike. Moralno prepričevanje (prosi) proizvajalcem, da ohranijo svoje (nižje) cene, nikoli ne moremo šteti za trajno rešitev. Inflacija zavira gospodarsko rast z zmanjševanjem potrošnje. Ko je inflacija 5%, so potrošniki prisiljeni porabiti 5% manj. Če bi ob predpostavki 5-odstotne inflacije dosegli 3,5-4-odstotno rast, bi bilo treba plače prilagoditi navzgor za 8,5-9,% za kompenzacijo takšnih dvigov cen.
Št. 2: Visoke obrestne mere. Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve, potem ko je ugotovil, da inflacija verjetno ne bo začasna, zdaj predlaga dvig obrestnih mer. Srednja napoved ameriških analitikov kaže, da bo Fed verjetno trikrat zvišal obrestno mero Fed skladov in jo z 0,25 % zdaj dvignil na 0,75–1 % do konca tega leta. Bank of Thailand bo morala slediti temu v strahu pred odlivom kapitala. Od konca leta 2021 imajo tuji vlagatelji 1,03 bilijona bahtov tajskih dolžniških instrumentov. Temu znesku denarja ni dovoljeno dovoliti, da zapusti državo in išče višje donose drugje.
Po drugi strani pa bodo višje obrestne mere upočasnile gospodarstvo zaradi višjih stroškov zadolževanja. Dal vam bom preprosto pravilo. Vsako zvišanje obrestne mere za 1 odstotno točko bo upočasnilo rast BDP za 1,75 %. IMF je znižal napoved gospodarske rasti ZDA za 1,2 %, ker agencija predvideva, da bo Fed letos zvišal obrestne mere za 1 %.
Št. 3: Nižji dohodek na prebivalca. Zabavno me gleda, da ekonomisti domnevajo, da bodo potrošniki hiteli jesti, ko se pandemija konča ali bo pod nadzorom. Želja po porabi zagotovo obstaja, a denarnice ljudi ne sodelujejo. Če primerjamo ravni dohodka pred covidom (1. četrtletje 2019) s tistimi v tretjem četrtletju lanskega leta, lahko vidimo, da so tajski potrošniki zaradi gospodarskega krčenja zaradi izbruha zaslužili 14,5 % manj. Ta se izračuna na podlagi podatkov o realnem BDP.
Kako bodo potrošniki z veliko manj dohodkov za porabo lahko ponovno vzpostavili raven porabe pred covidom? Višje ravni porabe se lahko zgodijo le pod enim pogojem – vlada bo letos zagnala gospodarstvo tako, da bo imela javnofinančni primanjkljaj, večji od tistega v letih 2020 (1 bilijon bahtov) in 2021 (1,5 bilijona bahtov).Kar me lepo pripelje do ovire št. 4: vlada brez denarja. Dobra novica je, da je bil spremenjen zakon, ki določa mejo zadolževanja, zgornja meja javnega dolga pa dvignjena na 70 % BDP. Zgornjo mejo je seveda mogoče znova dvigniti s spremembo zakona o davčni disciplini. Slaba novica je, da bo majhna domača likvidnost državi prepovedala zadolževanje, kolikor želi.
V zadnjem proračunskem letu si je vlada izposodila 1,5 bilijona bahtov, da bi spodbudila gospodarstvo. Številka za to proračunsko leto bi lahko bila manjša od 1 bilijona bahtov, kar bi imelo precej šibkejši učinek. Zakaj?
Prosimo, preberite oviro št. 5: Tesna domača likvidnost (najboljše sem prihranil za konec). Domači denarni trg se je začel leta 2021 s 658,2 milijarde bahtov presežne likvidnosti, ki je bila na voljo vsem za izposojo. Država se je torej zadolževala in zadolževala, kot da je likvidnost neizčrpna. To povpraševanje po denarju brez novega pritoka kapitala iz tujine je povzročilo, da je presežna likvidnost 31. decembra končala leto pri negativnih 329,4 milijarde bahtov.
Negativna presežna likvidnost takoj sproži likvidnostno krizo. Če bo stanje trajalo dlje časa, bo prišlo do resne krize. Poleg tega morajo banke brez presežne likvidnosti počakati, da stranke odplačajo svoja posojila, preden lahko ta denar ponovno posodijo državi. Ekonomisti imajo tehnični izraz za ta pojav. Temu pravimo "izrinjanje" in ni priporočljivo, ker vlada jemlje likvidnost učinkovitejšemu zasebnemu sektorju. Glede na teh pet ovir v mislih težko predvidevam uspešno leto. Pravzaprav je moja projekcija 1,6-odstotne rasti morda celo preveč optimistična.
Chartchai Parasuk, doktor znanosti, je samostojni ekonomist.
bbabo.Net