Sifelani Tsiko Agric, urednica za okolje in inovacije

Svetovne države morajo sprejeti nujne ukrepe za vlaganje več finančnega, človeškega in političnega kapitala, da bi rešile svetovna mokrišča pred izginotjem in obnovile izgubljena, pravi visoki uradnik Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).

»Zdrava mokrišča – ključna za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje, biotsko raznovrstnost ter zdravje in blaginjo ljudi – so nad svojo težo v smislu koristi,« je povedala Leticia Carvalho, glavna koordinatorka za morsko in sladko vodo pri Programu Združenih narodov za okolje (UNEP).

"Zagotavljanje, da bodo človeštvu še naprej zagotavljali ključne ekosistemske storitve, zahteva ... njihovo prednostno razvrščanje, zaščito, obnovo, boljše upravljanje in spremljanje."

Carvalho je komentiral svetovni dan mokrišč, ki je 2. februarja.

Komemoracije so po njenih besedah ​​služile kot nujni poziv k ukrepanju in naložbam finančnega, človeškega in političnega kapitala, da bi rešili svetovna mokrišča pred popolnim izginotjem – in obnovili izgubljena.

Letos, prvič odkar je bil ustanovljen z Ramsarsko konvencijo o mokriščih leta 1972, se svetovni dan mokrišč praznuje kot mednarodni dan Združenih narodov.

UNEP je opozoril, da so mokrišča, ki vključujejo močvirja in šotišča, neopaženi junaki podnebne krize.

»Shranjujejo več ogljika kot kateri koli drug ekosistem, saj samo šotišča shranijo dvakrat več kot vsi svetovni gozdovi. Ekosistemi celinskih mokrišč tudi absorbirajo odvečno vodo in pomagajo preprečevati poplave in sušo, ki se pogosto štejejo za ključnega pomena za pomoč skupnostim pri prilagajanju na spreminjajoče se podnebje,« je dejala agencija ZN za okolje.

Carvalho je dejal, da je zaščita mokrišč prednostna naloga UNEP in poseben poudarek desetletja ZN za obnovo ekosistemov, globalnega prizadevanja za zaščito in oživitev naravnega sveta.

"Spodbudno je, da se mokrišča vse bolj priznavajo kot neprecenljiva, a spregledana rešitev, ki temelji na naravi," je dejala. »COP 26 je začel osvetljevati vlogo financ in politične volje. Več obojega je treba usmeriti v mokrišča, vključiti v nacionalno določene prispevke držav in bolje vključiti v razvojne načrte.

Zimbabve se je 2. februarja pridružil preostalemu svetu, da bi obeležili svetovni dan mokrišč pod temo: »Akcija mokrišč za ljudi in naravo«.

Hitra urbanizacija in druge človeške dejavnosti so še naprej velika grožnja krhkim ekosistemom države.

Okoljski strokovnjaki pravijo, da se razvoj na mokriščih nadaljuje nespremenjeno zaradi zakonodajnih vrzeli, administrativnih pomanjkljivosti v lokalnih organih in pomanjkanja ustreznega sodelovanja med ministrstvi za okolje, lokalno samoupravo, zemljišča, Agencijo za ravnanje z okoljem in lokalnimi oblastmi pri spremljanju stanja mokrišč, ki vodijo v nepostopen razvoj. na mokriščih.

Kljub težavam je Zimbabve naredil velik napredek pri izboljšanju učinkovitega upravljanja mokrišč.

Država je razvila nacionalni glavni načrt za mokrišča – ki vsebuje zemljevide vseh mokrišč v državi, nacionalno politiko o mokriščih za usmerjanje upravljanja ekosistemov in nacionalne smernice za upravljanje mokrišč za podporo sprejemanju ekološko sprejemljivih razvojnih odločitev.

Zimbabve je leta 2011 ratificiral Ramsarsko pogodbo in ima zdaj sedem mokrišč, ki so bila razglašena za Ramsarska območja.

Ti vključujejo Monavale Vlei, jez Cleveland, bazene Mana, jezero Chivero, travnike Driefontein, jame Chinhoyi in narodni park Viktorijinih slapov.

Monavale Vlei, jezero Chivero in Viktorijini slapovi so bila nekoč na robu popolnega uničenja zaradi hitre urbanizacije, a intenzivno lobiranje je rešilo krhke ekosisteme.

Zimbabve ima različna mokrišča, ki vključujejo poplavne ravnice, ponve, močvirja, dambos/vleis in umetna zajezitve, ki pokrivajo 34,96 odstotkov (13,65 milijona hektarjev) celotne površine države.

Po podatkih Agencije za ravnanje z okoljem (EMA) je 17,63 odstotkov mokrišč v neokrnjenem stanju, 55,65 odstotkov pa je zmerno degradiranih in 26,72 odstotkov močno degradiranih.

EMA pripisuje izgubo in uničenje mokrišč infrastrukturnemu razvoju, kmetijstvu, drenaži, invazivnim tujerodnim vrstam, krčenju gozdov, rudarjenju, odstranjevanju trdnih in tekočih odpadkov, preusmeritvi sladke vode ter podnebnim spremembam.

Mokrišča izginjajo 3-krat hitreje kot gozdovi in ​​so najbolj ogrožen ekosistem na Zemlji.

Po podatkih UNEP je v samo 50 letih – od leta 1970 – izhlapelo 35 % svetovnih mokrišč.

bbabo.Net