Pogosto citirane besede »Beli moški rešujejo rjave ženske pred rjavimi moškimi« odmevajo civilizacijske trditve belega moškega za manj razvite družbe in da so ženske, če so izobražene, zaščitene in imajo enak status, človek, lahko postkolonialne družbe napredujejo k mobilnosti navzgor. To po eni strani pomaga belemu človeku prevzeti status zaščitnika rjavih ljudi, po drugi strani pa mu olajša nalogo, da mentalno in fizično kolonizira nebele narode in pospešuje izvajanje svojih dnevni red.
Na drugi ravni je takšna ideologija pomenila, da je napredek v nebelih družbah mogoče doseči le, če bodo njihove ženske dobile napredek. Ta odnos je bil običajen od imperialistične kolonizacije do sodobnega neokolonializma. Ne glede na to, ali gre za kolonialne čase v Indiji, Afriko v 19. ali 20. stoletju ali prizadevanja za rehabilitacijo po vojni proti terorizmu v Iraku in Afganistanu, so zatiralske sile zagovarjale to filozofijo. To problematizira celotno situacijo zaradi inherentnega seme marginalizacije v samem konceptu kolonizacije in družbeno-kulturnem spopadu žensk z moškimi v njihovi družbi.
Pogosto se ugotovi, da imajo južnoazijski postkolonialni pisci iste cilje in načrt, zlasti tisti, ki pišejo v angleščini. Zdi se, da sledijo smernicam, ki jih je postavila Spivak, ki je v svojem eseju sklenila, da so ženske v postkolonialnih družbah podrejene in zato nimajo nobenega glasu. Podalternost žensk v južni Aziji je pomenila, da morajo biti zastopane, namesto da predstavljajo same sebe. Zadevo je še dodatno zapletlo, ko je bil glas podrejenega prezrt in zato podrejenih žensk niso poslušali, tudi če so govorile.
Fischer-Tine in Mann (urednika) v knjigi »Kolonializem kot civilizacijsko poslanstvo« menita, da je kolonialni gospodar želel legitimirati svojo okupacijo šibkejših narodov sveta tako, da jih je prepričal, da je z njimi, da bi prinesel sadove evropskega napredka, znanja, izobrazbe in kulture, navidezno zato, da bi kolonializiranim inferiornim ljudem omogočili, da se izenačijo s kulturo kolonialnih gospodarjev. Toda ta misija ne sme nikoli priti do končne faze, ker bi v tem primeru izginila upravičenost za okupacijo. Civilizacijsko poslanstvo torej ni bilo dekolonizirano in obstaja še danes, pa naj bo to fizično ali duševno. Eno glavnih orodij te civilizacijske misije je bila osvoboditev in emancipacija žensk koloniziranih. To je bila ena od komponent civilizacijskega poslanstva kolonialnega gospodarja zaradi najbolj ranljivega statusa žensk kot postkolonialnih subjektov v postkolonialnih družbah. Po teoriji orientalizma je kolonialni gospodar kolonizirane moške označil za divjake, ker ne bi spoštovali ali spoštovali svojih žensk. To pomeni spoštovanje žensk, splošni standard civiliziranosti in razliko med civiliziranim posameznikom in nekulturnim.
Po teoriji orientalizma je kolonialni gospodar kolonizirane moške označil za divjake, ker ne bi spoštovali ali spoštovali svojih žensk.
Ista civilizacijska misija je dala prednost kolonizatorju v smislu rešiteljice zatiranih žensk in jih zato postavila na raven junaka zatiranih in posledično temu in kot binarno opozicijo koloniziranih moškega so takoj razglasili za nekulturnega, divjega, neizobraženega, tradicionalnega, fundamentalističnega, zatiralskega patriarha, ki svojim ženskam ne daje nobene svobode in moči ali pravic. To je ustvarilo legitimnost in opravičilo za kaznovanje rjavih moških v rokah belega kolonizatorja, poleg tega pa je upravičilo zadrževanje pri vladavini in poseganje v kulture lokalnega prebivalstva, da bi jih reformiralo in jih tako naredilo primernejše za kontinuiteto britanska vladavina.
Za uresničitev tega načrta je kolonialni gospodar uporabil veliko orodij, a najbolj učinkovito se je izkazalo za angleško literaturo. Ena od mojstrovin angleške leposlovja, Forsterjev "Prehod v Indijo", razpravlja o možnostih prijateljstva med orientom in zahodom ter izjavlja nemogoče prijateljstva med obema zaradi brutalne, necivilizirane in nekulturne narave moških. starosti in časa kolonizatorja. Brutalnost rjavega moškega se še poveča na svoj optimalni položaj, saj Adela Quested postavi v halucinirano situacijo, v kateri se napačno izračuna, da jo je dr Aziz, indijski musliman, poskusil posiliti; zadostna pretveza, da se muslimanski zdravnik razglasi za tistega, ki je razvraten in brutalni in ne zna spoštovati ženske in ki je poskušal brutalno dejanje. Beli kolonizator (Ronny) uporablja vse manire in zadeve, da dokaže, da je rešitelj žensk.
bbabo.Net