Kanada (bbabo.net) - Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek dejal, da so ZDA in njihovi zavezniki ignorirali najvišje varnostne zahteve Rusije, a dodal, da je Moskva še vedno odprta za več pogovorov z Zahodom o popuščanju naraščajočih napetosti zaradi Ukrajine.

Putin je trdil, da se je mogoče pogajati o koncu nasprotja, če se upoštevajo interesi vseh strani, vključno z varnostnimi pomisleki Rusije.

Obžaloval je zavrnitev Zahoda, da bi upošteval zahteve Kremlja po zagotovilih, da se Nato ne bo razširil na Ukrajino, da ne bo namestil orožja blizu ruske meje in da bo umaknil svoje sile iz vzhodne Evrope.

Zahteve, ki sta jih Nato in ZDA zavrnila kot neizpodbitne, prihajajo zaradi strahu, da bi Rusija lahko napadla Ukrajino, ki ga spodbuja kopičenje približno 100.000 ruskih vojakov blizu ukrajinskih meja. Pogovori med Rusijo in Zahodom doslej niso prinesli nobenega napredka.

Ruski voditelj je obtožil, da zavračanje zahodnih zaveznikov, da bi upoštevale ruske zahteve, krši njihove obveznosti glede celovitosti varnosti za vse narode, in vztrajal, da je mogoče rešitev najti z več pogovori.

Opozoril je, da bi pristop Ukrajine k Natu lahko privedel do situacije, ko bi ukrajinske oblasti sprožile vojaško akcijo za povrnitev nadzora nad Krimom ali območji, ki jih nadzorujejo separatisti, ki jih podpira Rusija, na vzhodu države.

"Predstavljajte si, da Ukrajina postane članica Nata in začne te vojaške operacije," je dejal Putin. »Ali bi se morali potem boriti proti Natu? Je kdo razmišljal o tem?"

Rusija je leta 2014 pripojila ukrajinski polotok Krim po odstavitvi Moskvi prijaznega predsednika države in se pozneje prevzela za upornike v vzhodnem industrijskem središču Ukrajine, kar je sprožilo konflikt, v katerem je umrlo več kot 14.000.

Putin je po pogovorih z madžarskim premierjem Victorjem Orbanom v Kremlju poudaril, da je še vedno mogoče najti rešitev, ki bi upoštevala pomisleke vseh strank.

Dejal je, da bi francoski predsednik Emmanuel Macron lahko kmalu obiskal Moskvo v okviru obnovljenih diplomatskih prizadevanj po njihovem pozivu v ponedeljek.

Orban, ki je vzpostavil tesne vezi s Putinom, s čimer je članica Nata Madžarska postavila v edinstven položaj, je poudaril, da si noben evropski voditelj ne želi vojne v regiji, in izrazil upanje na rešitev. Madžarski voditelj se je izognil zavzemanju dokončnega stališča o kopičenju ruskih vojakov ob ukrajinskih mejah, nekateri njegovi nasprotniki doma pa so njegovo potovanje v Moskvo kritizirali kot izdajo madžarskih interesov in zahodnih zavezništev.

V želji, da bi izvajal pritisk na Zahod, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poslal pisma ZDA in drugim zahodnim kolegom, da bi zaprosil za njihova pojasnila o preteklih obveznostih, ki so jih podpisale vse članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, vrhunske trans- Atlantska varnostna skupina.

Rusija je trdila, da je širitev Nata proti vzhodu škodila ruski varnosti in s tem kršila načelo "nedeljivosti varnosti", ki ga je leta 1999 in 2010 potrdila OVSE.

Lavrov je v torek obtožil, da so ZDA in njihovi zavezniki prezrli načelo, da se varnost enega naroda ne sme krepiti na račun drugih, hkrati pa je vztrajal pri pravici vsakega naroda do izbire zavezništva, pri čemer je opozoril, da je to vprašanje znova izpostavil v telefonskem klicu. V torek z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

"Vztrajali bomo pri odkritem pogovoru o tem, zakaj Zahod ne želi izpolniti svojih obveznosti," je dejal Lavrov v televizijskih pripombah. "Ne bomo dovolili, da bi tega zamolčali."

Blinken je medtem poudaril "pripravljenost ZDA, da dvostransko in skupaj z zavezniki in partnerji nadaljujejo vsebinsko izmenjavo z Rusijo o vzajemnih varnostnih vprašanjih."

Tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price je opozoril, da je Blinken tudi "nadaljnje ponovil zavezanost ZDA suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter pravici vseh držav, da same določajo svojo zunanjo politiko in zavezništva."

Blinken je tudi "pozval k takojšnji deeskalaciji Rusije in umiku vojakov in opreme z ukrajinskih meja," je dejal Price. Ponovno je potrdil, da bo "nadaljnja invazija na Ukrajino imela hitre in hude posledice, in Rusijo pozval, naj sledi diplomatski poti."

Visoki uradniki State Departmenta so klic označili za profesionalnega in "dokaj odkritega", pri čemer so opozorili, da je Lavrov ponovil vztrajanje Rusije, da ne načrtuje invazije na Ukrajino, Blinken pa je odgovoril, da če Putin res ne namerava napadti Ukrajine, bi morala Rusija umakniti svoje čete.

Najvišji diplomati so se strinjali, da bi bil naslednji korak, da Rusija posreduje svoj odgovor ZDA in ponovno govori. Lavrov je dejal, da rusko zunanje in obrambno ministrstvo še vedno delata na odgovoru, ki bo poslan Putinu v pregled, preden bo posredovan Washingtonu.Kmalu po pogovoru z Lavrovom je Blinken sklical konferenčni klic z generalnim sekretarjem Nata, visokim predstavnikom EU za zunanjo politiko in predsedujočim OVSE kot del prizadevanj za zagotovitev, da bodo zavezniki vključeni v morebitne nadaljnje stike z Rusijo.

Diplomacija na visoki ravni se je nadaljevala v torek, britanski premier Boris Johnson je prispel v Kijev na načrtovane pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je obiskal Kijev v znak podpore in obljubil, da bo Ukrajini dostavil več orožja, vključno s prenosnimi sistemi za zračno obrambo, droni, minometi in strelivom.

Opozoril je, da se ruski sosedje počutijo, kot da živijo "ob vulkanu".

Morawiecki je Nemčijo kritiziral, ker razmišlja o certificiranju novozgrajenega plinovoda Severni tok 2, ki bi ruski zemeljski plin prenašal do nemških potrošnikov, mimo tranzitnih držav Ukrajine in Poljske.

"Ne morete izraziti solidarnosti z Ukrajino, hkrati pa si prizadevati za certificiranje Severnega toka 2," je dejal poljski premier. "Z dovoljenjem zagona plinovoda bi Berlin Putinu izročil pištolo, s katero bi lahko nato izsiljeval celotno Evropo."

Zelenskyy je dejal, da bo Ukrajina sklenila novo tristransko politično zavezništvo z Veliko Britanijo in Poljsko, pri čemer je to pozdravil kot odraz močne mednarodne podpore Ukrajini.

Ukrajinski predsednik je v torek podpisal odlok o razširitvi vojske države za 100.000 vojakov, s čimer se bo skupno število v naslednjih treh letih povečalo na 350.000, in zvišanju plač vojski.

Zelenskyy, ki je v zadnjih dneh skušal umiriti narod zaradi strahu pred skorajšnjo invazijo, je v torek dejal, da je podpisal "ta odlok ne zaradi vojne".

"Ta odlok je zato, da bo mir kmalu in še naprej," je dejal predsednik.

Odlok je s 1. januarjem 2024 ukinil nabor vojaškega roka in začrtal načrte za najem 100.000 vojakov v naslednjih treh letih.

Lee je poročal iz Washingtona. K temu poročilu so prispevali pisci Associated Press Edith M. Lederer iz Združenih narodov, Aamer Madhani v Washingtonu, Yuras Karmanau v Kijevu v Ukrajini in Dasha Litvinova v Moskvi.

bbabo.Net