Izrael: Kljub napetim razmeram in vztrajnim klicem vlade se številnim Izraelcem, ki živijo v Ukrajini, ne mudi zapustiti te države.
V ponedeljek, 14. februarja, na spletni strani Ynet objavljamo zgodbe več izraelskih družin, ki so zelo zaskrbljene zaradi dogajanja v Ukrajini in usode njihovih sorodnikov, ki ostajajo tam. Eduard Bakaleinik že več kot leto dni ni videl svojega sina Arika, ki živi v mestu Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine.
Glede na nevarnost ruske invazije z vzhoda, na katero opozarjajo specialne službe, se starša bojita za varnost svojega sina. »Vsak dan se pogovarjamo z njim in izvemo o situaciji,« je dejal Eduard. »Vse, kar izvemo iz tukajšnjih medijev, takoj povemo Ariku.
Je pa pameten in napreden mladenič – bere in zna nič manj, če ne več kot naš.
A pravi, da ve, kaj se dogaja, da dobiva informacije in da je situacija pod nadzorom. Zanašam se na njegovo zdravo pamet.
Prepričan sem, da je dovolj odgovorna oseba, da zapusti nevarno mesto ob pravem času.
Tudi če mu rečemo, naj odide, mislim, da nas ne bo poslušal.
A ve, da mama in oče ne bosta dala slabih nasvetov.« V podobni situaciji se je znašla še ena izraelska družina.
Dudu Salma že peto leto živi v dveh državah, nenehno potuje med Izraelom in Ukrajino, del časa pa živi v Kamenetz-Podolsku, sorodniki pa so zelo zaskrbljeni zaradi dogajanja in kličejo Duduja, naj se vrne v Izrael. "Zelo smo zaskrbljeni za brata Duduja, bojimo se, da bo prišel trenutek, ko se bo začela invazija in bo veliko težje priti od tam. Poskušamo mu posredovati vse informacije, govoriti o tveganje.
Mogoče nas brez razloga panika, vendar je možno, da so naši strahovi utemeljeni.
Vsi bodo veliko bolj mirni, če se brat vrne k družini v Izrael,« je povedala Dudujeva sestra Dikla.
Ne razumem, zakaj so vsi v Izraelu tako panični, berem in gledam poročila izraelskih medijev.
Tukaj je vse povsem drugače, kot da bi govorili o drugi državi.
V vsakdanjem življenju se ne čuti nič posebnega.
Kot da bi bile bitke v Gazi, jaz pa sem bil v Kiryat Shmoni.« Dudujeva umirjenost ne prepriča sestre, meni, da gre za malomarnost: »Bolj ko želi biti miren, bolj nas to moti.
Tam je vse drugače, drugačna je intenzivnost življenja.
Rad bi verjel, da mu tam nič ne grozi. Družina si zelo želi, da bi bil z nami, da ni razloga za strah in paniko.« Ženja Frumin, čigar bratranec živi v Kijevu, je dodal: »Nobene histerije ni.
Še vedno se trudijo slediti običajnemu načinu življenja in ne opazijo, kaj poročajo zahodni mediji, ljudje razmišljajo in se pripravljajo, nekateri pakirajo pomembne stvari, če bi morali nujno oditi.
Veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da bo vse v redu in da ne bo velike vojne." Lyuda Pavlenko se boji za varnost svojih staršev, ki ostajajo v Ukrajini. "Z veliko zaskrbljenostjo spremljam dogajanje in komuniciram s starši vsak dan. dan.
Od tu jim skušamo finančno pomagati v primeru nepredvidenih okoliščin. Starši pravijo, da v običajnem poteku življenja ni resnih sprememb, a napetost je vsekakor v zraku, kar me zelo skrbi.« Podrobnosti si preberite v Hebrejščina tukaj
bbabo.Net