Kanada (bbabo.net), - Nemški kancler Olaf Scholz je v ponedeljek obiskal Ukrajino, del naleta zahodne diplomacije, katere cilj je preprečiti strahovito rusko invazijo, za katero nekateri opozarjajo, da bi lahko bila le nekaj dni stran.

Scholz namerava nadaljevati pot v Moskvo, kjer bo poskušal prepričati ruskega predsednika Vladimirja Putina, da odstopi.

Ameriški uradniki so opozorili, da bi Rusija ta teden lahko napadla. Moskva zanika, da ima kakršne koli takšne načrte, vendar je blizu Ukrajine zbrala več kot 130.000 vojakov in si je po mnenju ZDA zbrala dovolj ognjene moči, da bi sprožila napad v kratkem času.

Zaradi naraščajoče skrbi, da bi lahko bila vojna neizbežna, so nekatere letalske družbe odpovedale lete v ukrajinsko prestolnico, tamkajšnje enote pa so v nedeljo raztovorile sveže pošiljke orožja iz članic Nata. Združene države, Velika Britanija in druge evropske države so svojim državljanom naročile, naj zapustijo državo, Washington pa je tudi umaknil večino svojega osebja z veleposlaništva v Kijevu.

Ukrajinska agencija za varnost zračnega prometa Ukraerorukh je zaradi ruskih pomorskih vaj zračni prostor nad Črnim morjem razglasila za "območje potencialne nevarnosti" in priporočila, naj se letala izogibajo letenju nad morjem od 14. do 19. februarja.

ZDA in njihove zaveznice v Natu so večkrat opozorile, da bo Rusija plačala visoko ceno za kakršno koli invazijo, vendar so se včasih trudili predstaviti enotno fronto. Zlasti Scholzova vlada je bila kritizirana, ker je zavrnila dobavo smrtonosnega orožja Ukrajini ali navedla, katere sankcije bi podprla proti Rusiji, kar je sprožilo vprašanja o odločenosti Berlina, da se upre Moskvi.

Kanclerkini obiski ta teden bodo tako pozorno opazovani glede znakov odstopanja od sporočila Washingtona in drugih zaveznikov v Natu - vendar se to obravnava tudi kot zadnji poskus za zaustavitev vojne.

Zaenkrat se zdi, da so ta opozorila imela majhen učinek: Rusija je samo okrepila vojake in orožje v regiji ter začela obsežne vaje v svoji zaveznici Belorusiji, ki je tudi soseda Ukrajini. Zahod se boji, da bi vaje, ki bodo potekale do nedelje, Moskva lahko uporabila kot krinko za invazijo s severa.

Rusija je že večkrat zavrnila zaskrbljenost Ukrajine in Zahoda glede krepitve vojske, češ da ima pravico napotiti sile, kjer koli je to potrebno na svojem ozemlju. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek obtožil Ukrajino, da krepi napetosti s krepitvijo svojih sil v bližini ozemelj, ki jih nadzorujejo uporniki, ki jih podpira Rusija, na vzhodu Ukrajine.

Moskva želi od Zahoda zagotovila, da Nato ne bo dovolil, da se Ukrajina in druge nekdanje sovjetske države pridružijo kot članice, in da bo zavezništvo ustavilo napotitev orožja v Ukrajino in umaknilo svoje sile iz vzhodne Evrope. ZDA in Nato sta te zahteve odločno zavrnila.

Nekateri opazovalci pričakujejo, da bo Moskva sčasoma sprejela kompromis, ki bi se izognil sovražnosti in vsem stranem omogočil ohranitev obraza. Medtem ko Nato noče zapreti vrat Ukrajini, zavezništvo prav tako ne namerava v kratkem sprejeti njega ali katerega koli drugega bivšega sovjetskega naroda. Nekateri strokovnjaki so predlagali ideje, kot je moratorij na širitev Nata ali nevtralen status Ukrajine, da bi ublažili napetosti.

Zdelo se je, da je ukrajinski veleposlanik v Združenem kraljestvu Vadym Prystaiko predlagal ravno takšno srednjo pot in v nedeljo za BBC dejal, da bi država lahko opustila svoj cilj pridružitve Natu – cilj, ki je zapisan v njeni ustavi –, če bi preprečila vojno z Rusijo.

"Morda bi - še posebej, če bi nam tako grozili, izsiljevali in k temu prisilili," je Prystaiko povedal za BBC Radio 5.

V ponedeljek pa je bilo videti, da se je Prystaiko temu umaknil in dejal, da smo "da bi se izognili vojni, pripravljeni na številne koncesije ... vendar to nima nič opraviti z Natom, ki je zapisan v ustavi."

Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je prav tako zmanjšal Prystaikovo izjavo.

Na vprašanje o Prystaikovem komentarju je Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, dejal, da bi Rusija takšno potezo pozdravila.

Medtem je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba v nedeljo dejal, da je Kijev zahteval sestanek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v naslednjih 48 urah, da bi razpravljali o ruskih napotitvah blizu meja države. Rusija je trdila, da ni dolžna odgovarjati za svoje kopičenje pred OVSE in takšno srečanje verjetno ne bi ublažilo napetosti.

Napetosti v regiji so se v soboto še povečale, ko je rusko obrambno ministrstvo poklicalo vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v protest proti temu, kar je opisal kot ameriško podmornico v ruskih vodah blizu Kurilskih otokov v Pacifiku. Ruska vojska je dejala, da je podmornica sprva ignorirala ukaze za odhod, a je zapustila, potem ko je mornarica uporabila nedoločena "ustrezna sredstva". ZDA so zanikale, da bi njihova podmornica kdaj vstopila v ruske vode.Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Stanislav Gadžmagomedov je na vprašanje zakonodajalcev v ponedeljek, ali lahko vojska napade tuje vojne ladje, ki vstopijo v ruske vode, dejal, da je vojska na to pripravljena, a dodal, da se takšne odločitve sprejemajo le na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sobotnem pogovoru s Putinom, ki je trajal eno uro, dejal, da bi invazija na Ukrajino povzročila "široko človeško trpljenje" in da je Zahod zavezan diplomaciji za konec krize, vendar "enako pripravljen na druge scenarije," je dejala Bela hiša.

Biden je v nedeljo približno eno uro govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in se strinjal, da bo še naprej spodbujal tako odvračanje kot diplomacijo, da bi poskušal preprečiti rusko ofenzivo.

Kot že prej, je Zelenskyy skušal omalovažiti idejo, da je konflikt neizbežen, pri čemer je opozoril, da so Kijev in druga mesta Ukrajine »varna in pod zanesljivo zaščito«.

Razpis klica iz njegove pisarne je tudi navedel, da je namigoval, da bi hiter Bidenov obisk pripomogel k deeskalaciji razmer, kar nakazuje Zelenskyjevo upanje, da bi ameriški voditelj dejansko prišel. Ta možnost ni bila omenjena v povzetku razpisa Bele hiše.

Rusija in Ukrajina sta od leta 2014, ko je ukrajinskega Kremlju prijaznega voditelja s položaja pregnala ljudska vstaja, zaklenjeni oster konflikt. Moskva se je odzvala z aneksijo polotoka Krim in nato podprla separatistični upor na vzhodu Ukrajine, kjer je v bojih umrlo več kot 14.000 ljudi.

Mirovni sporazum iz leta 2015, ki sta ga posredovali Francija in Nemčija, je pomagal ustaviti obsežne bitke, vendar so se redni spopadi nadaljevali, prizadevanja za politično rešitev pa so zastala.

bbabo.Net