Nazadnje je zahodna platforma za pretakanje izdala funkcijo v arabskem jeziku, ki ne govori o vojni ali terorju.
Netflix je 20. januarja izdal Popolni neznanci, svoj prvi izvirni celovečerni film v arabščini. Remake istoimenskega italijanskega filma, mojstrovina Wissama Smayre je pritegnila veliko pozornosti v arabskem svetu in širše. V enem tednu po izidu se je uvrstil na prvo mesto Netflixove lestvice najbolj gledanih filmov v številnih arabskih državah in bil na 5. mestu svetovne lestvice vsebin, ki niso v angleškem jeziku.
Na Bližnjem vzhodu so Popolni tujci izpodbijali stereotipe, tako da so sprožili ostre razprave o "moralnosti" kinematografskega prikazovanja homoseksualnosti in zunajzakonskih razmerij. Obe temi, ki sta v regiji pogosto prezrti ali demonizirani, sta v filmu, ki ruši tabu, uspešno krmarjeni.
Na Zahodu je za mnoge od nas ljubiteljev arabske kinematografije ta igra kot dih svežega zraka. Spopada se z običajnimi stereotipnimi pripovedmi o terorju, vojni in nasilju, ki prevladujejo v zahodni predstavitvi regije, in ponuja kompleksno podobo arabske družbe.
Film spremlja zgodbo skupine prijateljev, ki se zberejo na večerji in se odločijo, da bodo med seboj delili vsa sporočila in telefonske klice, ki jih prejmejo ves večer. Ta igra jih popelje skozi vrsto šokantnih razkritij, razkrije njihovo negotovost in intimne skrivnosti ter potiska njihova prijateljstva in odnose na rob.
Tako kot italijanski izvirnik se tudi film dogaja v enem okolju, a to ne zmanjšuje njegove dinamičnosti. To je zato, ker zgodbo poganjajo nepričakovani preobrati. Celovečerec preplavi vrsto čustev – komedija, drama in napetost popeljejo gledalca na vožnjo po toboganu.
Na srečo vidimo arabske like, ki se lotevajo normalnih medosebnih odnosov in živijo vsakdanje življenje brez konfliktov, ki jim prevladujejo. Tudi Irak se ne omenja v kontekstu vojne in sektaštva, temveč kot destinacija za dobro visokošolsko izobrazbo. Za arabsko govoreče gledalce je prijetno tudi videti, da se pojavljajo elementi starega panarabizma, saj liki govorijo v različnih arabskih narečjih.
Skratka, Popolni tujci so film, ki kljubuje stereotipom, ki je na zahodni platformi za pretakanje izšel ob pravem času – ko naslovnice, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda v mednarodnih medijih, samo še dodatno prispevajo k vztrajnim predsodkom do regije.
Pravzaprav je eden glavnih krivcev za te razširjene napačne predstave o prebivalcih Bližnjega vzhoda Hollywood, ki se že desetletja osredotoča na filme, ki reproducirajo negativne stereotipe o njih.
Kot je poudaril pokojni arabsko ameriški pisatelj Jack Shaheen, so "Arabci najbolj zlobna skupina v zgodovini Hollywooda". V svoji knjigi Reel Bad Arabs je opozoril, da je v filmih, ki jih je analiziral med letoma 1986 in 2000, le 12 arabskih likov imelo pozitivne vloge v primerjavi z ogromnimi 935 negativnimi.
Zastopanje muslimanov v Hollywoodu je bilo tudi precej problematično. Lanska študija sklada Pillars Fund je pokazala, da je bilo le 1,6 odstotka od 8.965 likov v filmih, ki so bili izdani v zahodnih anglofonskih državah, muslimanskih, 39 odstotkov pa je bilo storilcev nasilja. Z oskarjem nagrajena Zero Dark Thirty in The Hurt Locker sta dva tipična primera takšnih filmov.
Novejši primer trgovanja s poceni stereotipi o regiji je žaljivo naslovljen dokumentarec Jihad Rehab, ki je bil prikazan na prestižnem filmskem festivalu Sundance le nekaj dni po izidu Popolnih neznancev.
Film pripoveduje zgodbo treh Jemencev, ki so bili prej zaprti brez sojenja v zalivu Guantanamo, ki morajo obiskovati center za "prevzgojo" v Savdski Arabiji in obiskovati tečaje umetnosti in "sodobnega bontona". Obtožbe islamofobije in džingoizma na račun filma ter prikaz protagonistov kot stereotipnih arhetipov, nagnjenih k terorizmu, so povzročili odpoved dveh zaposlenih v Sundanceu.
Festival je lani prepoznal film, ki je humaniziral stisko beguncev – animirani dokumentarec Flee –, vendar je tudi ta upodobil večinsko muslimansko državo – Afganistan – z običajnimi podobami o vojni in trpljenju. Film je zdaj nominiran za najboljši animirani, dokumentarni in tujejezični celovečerec na podelitvi oskarjev.
Težnja po predstavljanju Bližnjega vzhoda in muslimanskega sveta nasploh v eni sami dimenziji – kot kraj konfliktov, nasilja in trpljenja – se je odrazila tudi na lokalni kinematograf. Večina arabskih filmov, nominiranih za nagrado za najboljši tujejezični film na podelitvi oskarjev, je bodisi spremljala zgodbe o terorizmu in vojni ali pa poudarjala družbeni zlom, kar je zahodnemu občinstvu omogočilo, da med gledanjem začuti občutek moralne superiornosti.Filmi, kot sta Omar in Paradise Now palestinskega režiserja Hanyja Abu-Assada ali Kafarnaum libanonske filmske ustvarjalke Nadine Labaki, čeprav so briljantna dela sama po sebi, predstavljajo le en vidik življenja na Bližnjem vzhodu. Vprašati se je treba, kdaj bomo videli arabske ekvivalente romantičnih filmov, kot je LaLa Land, ali funkcije samoodkrivanja, kot je Nomadland na podelitvi oskarjev, čeprav jih je veliko.
Na žalost nadarjenih arabskih filmskih ustvarjalcev, preference Hollywooda vplivajo na njihove možnosti za mednarodno priznanje. Na primer, nedavni iraški filmi, ki so se pojavili na velikih platnih v tujini, se večinoma nanašajo na terorizem in vojno, vključno s The Journey Mohamada al-Daradjija in Haifa Street Mohanada Hayala (na voljo tudi na Netflixu).
Toda zdi se, da se arabska filmska skupnost odvrača od teh stereotipov, vsiljenih iz tujine. V nedavnem intervjuju je Rafia Oraidi, palestinska producentka, pojasnila: "Želimo pokazati, da je v Palestini veliko drugih zgodb poleg vojne, uničenja in okupacije".
V tem kontekstu lahko film, kot je Popolni tujci, na globalni platformi, kot je Netflix, pomaga pri soočanju s problematičnimi zgodbami in odpre več prostora za arabsko kinematografijo, da postane velika med mednarodnim občinstvom. Morda je edina ovira, ki trenutno obstaja za Smayrin film, ta, da ni bil na voljo v angleščini.
Glede na nedavni uspeh tujejezičnih filmov, kot so Paraziti, in oddaj, kot je igra lignje, dolžine podnapisov ne bi smeli obravnavati kot oviro za dosego mednarodnega občinstva. Netflixu bi bilo dobro, če bi to dejstvo prepoznal in dal film na voljo anglofonskemu občinstvu.
Vsekakor je bila izdaja Popolnih neznancev pravi korak za arabske kinematografije in pretočne platforme, kot je Netflix. Dokazuje, da v industriji narašča zavedanje, da Bližnjega vzhoda ni mogoče zmanjšati na enodimenzionalne pripovedi o vojni in terorju. Morda bomo v naslednjih nekaj letih videli več različnih filmov, kot so Popolni tujci, ki prikazujejo pristne arabske zgodbe, ki bodo uspeli v svetovnem merilu.
Mnenja, izražena v tem članku, so avtorjeva in ne odražajo nujno uredniškega stališča.
bbabo.Net