Več kot polovica zaposlenih in vodij podjetij po vsem svetu meni, da so standardi korporativne integritete v zadnjih 18 mesecih ostali pa so se poslabšali, glede na poročilo o globalni integriteti EY 2022.
Medtem ko se rekordni anketiranci v raziskavi strinjajo, da je integriteta pomembna v njihovih organizacijah, jih 41 % pravi, da pandemija COVID-19 otežuje pošteno ravnanje v poslovnih poslih.
Raziskava, ki je preučila mnenja več kot 4700 zaposlenih, menedžerjev in direktorjev uprav iz 54 držav in ozemelj, je pokazala, da se voditelji trudijo ustvariti in komunicirati močno in učinkovito kulturo integritete v svojem poslovanju.
Andrew Gordon, vodja EY Global Forensic & Integrity Services, pravi: »Pandemija COVID-19 je resno vplivala na standarde integritete za podjetja po vsem svetu. Sprememba načina dela v času pandemije COVID-19 je povzročila povečano tveganje za goljufije in neetično vedenje. Hibridno delo otežuje učinkovito spremljanje skladnosti, dejavniki tveganja goljufij pa se običajno povečajo v času krize, ker se podjetja in posamezniki soočajo z večjimi finančnimi pritiski.
Rast programov skladnosti, vendar neuspeh pri obravnavanju neetičnega vedenja
V zadnjih 12 mesecih je prišlo do večjih naložb v pobude za integriteto in skladnost: 53 % organizacij, ki so se odzvale, ima vzpostavljen kodeks ravnanja v primerjavi s 47 % pred 18 meseci. Prav tako se povečuje število programov usposabljanja, saj 46 % podjetij zagotavlja redno usposabljanje o ustreznih zakonskih regulativnih ali strokovnih zahtevah, v primerjavi z 38 % v letu 2020.
Vendar raziskava poudarja, da se ta povečana naložba ne obvešča učinkovito in je višje vodstvo pogosto preveč samozavestno v učinkovitost svojih programov korporativne integritete. Medtem ko na primer 60 % anketirancev članov uprav pravi, da je njihova organizacija v zadnjih 18 mesecih pogosto sporočala pomen poštenega vedenja, se manj kot tretjina anketiranih zaposlenih spomni, da je videla kakršno koli sporočilo na to temo.
Obstaja tudi vrzel med stališči članov upravnega odbora in zaposlenih v zvezi z ozaveščenostjo o politikah dela od doma in ozaveščenostjo o usposabljanju o predpisih o zasebnosti podatkov.
Poleg pomanjkanja ozaveščenosti se zdi, da je razumevanje kritičnega pomena integritete omejeno, poleg spoštovanja pravil in predpisov. Le tretjina anketirancev pravi, da je pomembna značilnost integritete ravnanje z etičnimi standardi.
Etično vedenje – notranji odklop
Raziskava poudarja nadaljnjo neskladnost, ko gre za vedenje. Zdi se, da so najvišji vodstveni delavci pripravljeni ravnati zunaj pravil skladnosti. Člani upravnega odbora, ki so bili zaslišani v okviru raziskave, so imeli petkrat večjo verjetnost, da bodo ponaredili finančne evidence kot zaposleni, in šestkrat večja verjetnost, da bodo rekli, da bi bili pripravljeni zavajati zunanje tretje osebe, kot so revizorji.
Izdelava programov skladnosti, ki ustrezajo namenu
Raziskava obravnava tudi poglede anketirancev glede varstva podatkov in zasebnosti. Ureditev na teh področjih je bila v zadnjih letih v središču nove zakonodaje in 61 % anketirancev se strinja, da je to koristno za podjetja.
Ugotovitve za Romunijo
V Romuniji 67 % ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je zelo pomembno, da lahko dokažejo, da njihova organizacija deluje integriteto, kar je nekoliko nad povprečjem v Vzhodni Evropi. 75 % anketirancev je tudi navedlo, da ima širša javnost v Romuniji večja pričakovanja kot nekoč, kako naj se ljudje obnašajo pri delu.
Clarisa Tesu, vodja Forenzične in Integrity Services EY Romunije, je dejala: „Zelo spodbudno je videti, da je večina anketirancev izjavila, da so se standardi integritete v Romuniji v zadnjih 18 mesecih izboljšali, 45 % jih trdi, da so ostali enaki, medtem ko le 3 % meni, da se jim je poslabšalo. Po tej statistiki je Romunija med državami z najbolj pozitivnimi odzivi.«
Precej zaskrbljujoče je 23 % anketirancev izjavilo, da bi bili pripravljeni sodelovati v različnih oblikah neprimernega ravnanja, če bi to pomenilo, da bi lahko izboljšali svojo kariero ali razvoj nagrajevanja.Clarisa Tesu, vodja Forenzične in Integrity Services EY Romunija: »Poslovno gospodarsko okolje se je v zadnjih dveh letih korenito spremenilo, v katerih smo se vsi soočali s številnimi izzivi, tako operativne kot organizacijske kulture. Naše stranke so se žal soočale z najrazličnejšimi vprašanji skladnosti in integritete, od primerov nespoštovanja internih postopkov do zahtevnejših primerov poneverbe in prilastitve premoženja. Tudi najboljši sistemi skladnosti so lahko kršeni, če ni kulture integritete. Na koncu so ljudje in ne sistemi tisti, ki zagrešijo goljufije. Zato je izgradnja kulture trdne integritete enako pomembna kot izvajanje postopkov in kontrol skladnosti."
Eno od področij jasnih izboljšav bi bilo področje žvižgačev, saj le 62 % anketirancev meni, da lahko varno prijavijo napačno ravnanje, ne da bi bili podvrženi maščevanju. Za primerjavo, v bolj razvitih državah se 69 % vprašanih počuti varnega.
Vendar 63 % anketirancev iz Romunije navaja, da NIKOLI niso prijavili kršitev, pa naj bo to vodstvu ali prek telefonske številke Svetovne banke. Prav tako je 36 % anketirancev imelo pomisleke glede neprimernega vedenja, vendar ga niso prijavili, 58 % tistih, ki so prijavili neprimerno ravnanje, pa se je počutilo pod pritiskom, da ne prijavijo. Poleg tega se le manjšina vprašanih strinja, da so njihova podjetja ukrepala proti zaposlenim, ki kršijo standarde integritete, tudi če so pravilno prijavljeni.
Clarisa Tesu, vodja Forenzične službe in Integrity Services EY Romunija: »Ti rezultati poudarjajo potrebo po izboljšanju notranje strukture poročanja o odstopanjih in spodbujanju kulture integritete in preglednosti znotraj organizacije. S prenosom evropske direktive 2019/1937 o zaščiti žvižgačev bodo morale organizacije z več kot 250 zaposlenimi uvesti kanal za zaupno poročanje, obravnavati prijavljena odstopanja v 3 mesecih in zaščititi žvižgače pred kakršnimi koli povračilnimi ukrepi.
Še več, 56 % romunskih anketirancev meni, da je pandemija Covid-19 organizacijam otežila pošteno poslovanje.
bbabo.Net