34. dan vojne se odporni boj ukrajinske vojske nadaljuje kljub vztrajnemu ruskemu bombardiranju, tudi na skladiščih goriva.

Ruske čete še naprej predstavljajo veliko grožnjo Kijevu glede na njegove topniške zmogljivosti in dejstvo, da je ukrajinska vojska uspela locirati in se boriti proti napadom v severozahodnem delu mesta, je v torek poročala britanska vojaška obveščevalna služba, poroča Reuters.

Zdi se, da se ruska ofenziva v Ukrajini v zadnjih dneh osredotoča na skladišča goriva blizu Kijeva. Vsaj 10 takšnih objektov je bilo bombardiranih. Najnovejše – skladišče goriva Rivne, kot je napovedal guverner regije. In ruska vojska govori o dveh drugih bombardiranih skladiščih v regiji Žitomir. Moskovske enote so blokirane v več delih Ukrajine in niso bistveno napredovale, je po poročanju CNN dejal ameriški obrambni uradnik. Trdi, da so Rusi od začetka vojne izstrelili več kot 1300 izstrelkov.

Ruske vojaške sile so v ponedeljek izstrelile rakete na mesto Harkov v regiji Harkov in uničile več hiš, so po poročanju BBC-ja sporočili ukrajinski uradniki. Okrajno tožilstvo v Harkovu je v sporočilu na Telegramu sporočilo, da je v napadu ranjenih sedem ljudi. Pristojne službe so iz ruševin odkrile truplo osebe.

Medtem ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela mesto Irpin, je predaja pristanišča Mariupol Rusom neizbežna, menijo britanski strokovnjaki iz Royal United Services Institute, ki jih citira BBC.

Po drugi strani pa propagandni video z ruskimi vojaki, objavljen na Telegramu, trdi, da Melitopol ni več del Ukrajine.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah v regijah Doneck in Lugansk odbila sedem ruskih napadov, poroča Nexta. Ukrajinski vojaki so uničili 12 tankov, 10 bojnih vozil pehote in 3 druga vozila ruske vojske. Hkrati so bili ubiti častniki ruske vojske.

Medtem naj bi Ukrajina v torek odprla tri humanitarne koridorje, je po poročanju Reutersa povedal ukrajinski podpredsednik vlade. Evakuacija civilistov je bila v ponedeljek zaradi varnostnih tveganj prekinjena.

Po podatkih visokega komisarja ZN za begunce je iz Ukrajine zaradi ruske vojne pobegnilo deset milijonov ljudi. Tisti, ki ostanejo, živijo v težkih razmerah. V Harkovu je na tisoče ljudi zadnji mesec preživelo v zavetiščih podzemne železnice, poroča BBC.

Hkrati je bilo v ruski invaziji na Ukrajino do zdaj ubitih 144 otrok, več kot 220 pa jih je bilo ranjenih, so sporočili iz ukrajinskega generalnega tožilstva in dodali, da bodo številke verjetno precej višje, saj smrtnih žrtev v Mariupolu še ni. je bilo potrjeno. Napadi so prizadeli tudi 773 šol, od tega 75 popolnoma uničenih, so sporočili s tožilstva.

Poleg tega je britanska zunanja ministrica Liz Truss obtožila, da sile Vladimirja Putina ugrabijo ukrajinske politike, aktiviste in novinarje, ker Rusija ne izpolnjuje svojih vojaških ciljev.

Truss je obsodil "gnusno taktiko", ki jo je razkrila ukrajinska organizacija za človekove pravice ZMINA, ki trdi, da je identificirala na desetine ljudi, ki so bili ugrabljeni, in na tisoče drugih deportiranih v Rusijo.

Britanski zunanji minister pravi, da se Vladimir Putin zateka k "obupnim ukrepom", saj britanski vojaški analitiki menijo, da je ruska invazija trpela zaradi pomanjkanja zagona, slabe logistike in nizke morale. »Putin še naprej uporablja sovražne taktike proti ljudem. ukrajinska vlada, vključno z ugrabitvami nedolžnih civilistov.

Skupina Wagner pripelje več kot 1000 plačancev

Wagnerjeva paravojaška skupina je napotila čete na vzhodu Ukrajine, poroča ministrstvo za obrambo v Londonu. Skupno bo organizacija pripeljala več kot 1000 plačancev, vključno s člani vodstvenih ešalonov. Zaradi velikih izgub in blokade na fronti je bila Rusija verjetno prisiljena preseliti Wagnerjeve plačance iz Sirije in Afrike, da bi jih pripeljali v Ukrajino, navaja britansko obrambno ministrstvo.

Kibernetski napad na Ukrtelecom

Ukrtelecom, eden največjih ponudnikov telekomunikacijskih storitev v Ukrajini, je bil v ponedeljek tarča močnega kibernetskega napada, so po poročanju CNN sporočili uradniki v Kijevu. Kibernetski napad je bil "nevtraliziran" in podjetje si prizadeva, da bi poslovanje vrnilo v normalne parametre. V podjetju pravijo, da je zdaj prednostna naloga zagotoviti delovanje služb za ukrajinsko vojsko. Ukrajinska služba za posebne komunikacije in zaščito informacij za kibernetske napade krivi Rusijo.

Pogajanja, 4. krogKer je ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky pozval zavezniške sile, naj zaostrijo sankcije proti Rusiji, medtem ko je Rusija dejala, da dela na nizu ukrepov za omejitev vstopa "neprijaznih" državljanov v državo, se je danes v Istanbulu začel četrti krog rusko-ukrajinskih pogajanj, Puran.

Ukrajinska delegacija je prispela tudi v palačo Dolmabahce, kjer bodo pogovori. Po besedah ​​Nexta je na mestu tudi ruski oligarh Roman Abramovič, ki bo posredoval pri pogajanjih.

Na pogajanja je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Vendar pa je malo upanja za napredek v tem krogu pogovorov. Visoki ameriški uradnik je dejal, da Putin ni videti pripravljen na kompromis. Nevtralnost Ukrajine in status spornih območij na vzhodu bi lahko bila na pogajalski mizi, vendar Kijev izključuje odstop ozemlja ali suverenosti. Najbolj ambiciozen cilj Ukrajine v pogajanjih v Turčiji je sporazum o premirju, je dejal ukrajinski zunanji minister.

»Minimalni načrt je najprej pridobiti humanitarna vprašanja, največji pa je doseči premirje in trajen dogovor o tem. Predsednik Ukrajine je dal jasna navodila naši delegaciji: ne pogajamo se o ljudeh, zemlji ali suverenosti. Ti niso predmet pogajanj. Tukaj je naše stališče ojačano betonsko, podprto z mednarodnim pravom in oboroženimi silami Ukrajine, z mednarodnimi sankcijami, ki so bile uporabljene proti Rusiji, in z orožjem, ki nam je bilo dano za odvračanje agresorja,« je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovorih z zahodnimi voditelji, med drugim z britanskim premierjem Borisom Johnsonom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzom, pozval k novim sankcijam proti Rusiji. Pogovarjal se je tudi s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, italijanskim premierjem Mariom Draghijem in predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alievom.

Zelensky je dejal, da ljudje ne bi smeli umirati, da bi nekatere države našle pogum in poslale orožje v Kijev. "Strah te vedno naredi sostorilca," je povedal za The Guardian.

"Če se kdo boji Rusije … je odgovoren za katastrofo, ki so jo povzročile ruske čete v naših mestih," je dodal. »Ali čakamo na kemično orožje? Ali moramo mi, ki smo živi, ​​čakati? Ali si vse, kar počne ruska vojska in vse, kar je že storila, ne zasluži naftnega embarga? ”

Rusija o uporabi jedrskega orožja, ki napada države Nata

Rusija bi jedrsko orožje uporabila le, če bi ji obstajala grožnja in ne zaradi vojne v Ukrajini, je po poročanju CNN dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Kakršen koli rezultat operacije seveda ni razlog za uporabo jedrskega orožja," je dejal Peskov.

"Imamo varnostni koncept, ki jasno pravi, da lahko le takrat, ko obstaja nevarnost za obstoj države v naši državi, uporabimo in bomo dejansko uporabili jedrsko orožje za odpravo grožnje obstoju naše države," je dejal.

Po drugi strani pa so štirje ljudje, ki poznajo pogovore med obema stranema za premirje, za Financial Times povedali, da bi bila Rusija pripravljena sprejeti pristop Ukrajine k EU, če se odreče Natu in ostane vojaško neuvrščena.

Hkrati je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v ponedeljek dejal, da načrti Rusije ne vključujejo udarcev ali invazije na države članice Nata, "razen če je v to prisiljena.

"O tem nočemo razmišljati," je dejal v intervjuju za PBS, potem ko so ga vprašali, ali bi lahko prišlo do takšne situacije. Peskov je izjavil, da "če to ne bo storjeno pod pogoji vzajemnosti", torej "če nas ne sili k temu".

Tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina je tudi dejal, da je Rusija zaskrbljena zaradi sil Nata na njenih mejah in obtožil Severnoatlantske zveze, da ignorira "številna opozorila" Moskve o tem.

V ločeni noti je rusko zunanje ministrstvo v torek pozvalo veleposlanike Litve, Latvije in Estonije, naj napovejo izgon nekaterih diplomatov države, poročata tiskovni agenciji TASS in RIA.

Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so Latvija, Estonija in Litva z usklajeno potezo v začetku tega meseca izgnale 10 ruskih diplomatov in gre za vzajemni ukrep, poročajo agencije. Litva je 18. marca izgnala štiri diplomate, Latvija in Estonija pa po tri.

bbabo.Net