Izrael: Na stotine mladih Judov vsako leto pride v Izrael iz 60 držav, da sodelujejo v programu Masa, ki ga organizirata Judovska agencija (Jewish Agency) in izraelska vlada.

Spoznavajo državo, se učijo hebrejščine, obiskujejo strokovne tečaje in sodelujejo v prostovoljskih projektih.

Med njimi sta dva mlada iz Ukrajine in dve dekleti iz Rusije.

V Izrael so prispeli na predvečer vojne v Ukrajini in se nastanili v istem stanovanju v Bat Yamu.

O tem, kako se razumejo, piše spletna stran Ynet 26. marca 22-letni Serafim Trunkovan je pred dvema mesecema odletel v Izrael iz majhne vasice v Kijevu.

Tam je imel pet bratov in sestro.

V zadnjem mesecu je ruska vojska popolnoma uničila njegovo vas, družino pa so evakuirali v Kijev.

Njegov oče je šel v boj, Serafim pa ne najde mesta zase, ker ne more pomagati svoji družini, ki je v Ukrajini vsak dan v nevarnosti.

Njegov sostanovalec, 26-letni Konstantin Roizner, je prav tako prišel iz Ukrajine, da bi sodeloval v programu hebrejščine in se specializiral za visoko tehnologijo.

Njegova družina živi v mestu Dunaevtsy, njegova hiša pa je bila že trikrat obstreljena.

Vsak večer se njegovi najdražji spustijo v bombno zaklonišče, eden pa se je šel v boj. »Ves čas berem novice, tudi ponoči.

Vsak dan prosim svojo družino, naj pridejo v Izrael, vendar mi je mama rekla, da bo tam »držala svojo hišo«.

Razumem jo, saj je to naš dom, tam sem se rodil.

A lažje bi mi bilo, če bi prišli sem," deli. Z njima živita dve dekleti, ki sta pred kratkim prišli iz Rusije. 23-letna Evgenia Ezumenkova je priletela iz Moskve pred dvema mesecema.

Pravi, da se "kot Rusinja v Izraelu počuti varneje kot v Rusiji."

Po njenih besedah ​​ve, kako težko je Konstantinu preživeti obstreljevanje svoje hiše v Ukrajini, a sama se ne počuti krive za dogajanje. "Razume, da nisem kriva za to, kar se dogaja, da tega ne podpiram in da situacija nikakor ne moti našega prijateljstva," pravi. Iz Moskve je prišla tudi 26-letna Polina Osipova.

Upa, da vojna ne bo uničila njunega odnosa s Serafimom in Konstantinom. "Skrbi me zanje in upam, da bova ohranila naše prijateljstvo.

Osebe ne moreš soditi po njenem izvoru,« pravi.

Po njenih besedah ​​so vsi njeni izraelski znanci prišli iz Rusije, Ukrajine in Belorusije, vsi se podpirajo in upajo na najboljše, Jevgenijo in Polino pa skrbi tudi za svoje družine, čeprav ne živita pod obstreljevanjem.

Jevgenija pravi, da v pogovorih s sorodniki pravijo, da ne vedo, kaj pričakovati.

Vsak dan uvajajo nove sankcije, bojijo se za svoje finančno stanje, a poskušajo živeti normalno življenje. »Moja mama se boji, da bi bila spet za železno zaveso,« priznava Evgenia Polina se popolnoma strinja s prijateljičinim strahom. "Življenje bi moralo potekati kot običajno, a v zraku je napetost," pravi in ​​dodaja, da se trudita drug drugega podpirati. Mladi so razpeti med željo po družini in željo, da ostanejo na varnem v Izraelu.

Polina pravi, da jo njeni moskovski prijatelji imajo za veliko srečo, da je zdaj ni tam. "Ne vrni se, dokler se tukaj kaj ne spremeni," ji svetujejo.Seraphim se je pred kratkim srečal s premierjem Naftalijem Bennettom, ki je predlagal, da se njegova družina vrne v domovino.

Toda mladeničev oče je to zavrnil, češ da ne bo zapustil Ukrajine in se bo boril do konca.

Konstantin je razmišljal o repatriaciji, a se po vojni še vedno želi vrniti v Ukrajino. "Moram obnoviti svoj dom in svojo državo ter pomagati svoji družini," je dejal.

bbabo.Net